Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (2.237-2.261)



  1.      môštarica  -e ž (ō) moštnica: okrog hiše je imel posajenih več medenk in moštaric; košara moštaric / hruška moštarica
  2.      molo  -a s (á) teh. naprava, s katero se navija vlečna vrv: električno, ročno motalo; motalo za viseči oder
  3.      tanje  tudi monje -a s (ọ̄; ) glagolnik od motati: motanje preje / motanje otrok po sobi
  4.      tati  -am tudi moti -ám nedov. (ō; á ) 1. knjiž. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa; navijati: motati prejo na motovilo / štrene motati 2. ekspr. premikati sem in tja, vrteti: roke so ji motale predpasnik; med prsti je motal papir, svinčnik / veter dviguje in mota prte na mizah // star. zvijati: motati cigareto 3. nav. ekspr. delati, da kaj spremeni svoje okolje: motati kaj iz slame; metulji se motajo iz bub / iz noči se nekaj mota / ženska se je motala v različne jopice in ogrinjala zavijala, oblačila tati se, tudi moti se 1. nav. ekspr., s prislovnim določilom gibati se v določenem prostoru: okoli postelje se motajo ljudje; ob reki se je motalo veliko kopalcev; otroci so se motali po sobi; mačka se mi mota pod nogami / mota se daleč od doma / po glavi, v glavi se ji motajo čudne, nejasne misli / steza se je motala med kamni se je vila / pod stropom se mota dim / žarg., navt. kapitan se je znal motati med ledom je znal spretno manevrirati 2. ekspr. zapletati se, komplicirati se: vojne homatije so se začele čedalje bolj motati / pri govorjenju se je vedno bolj motal ● ekspr. jezik se mu mota ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. motati se v prepir soudeleževati se prepira motajóč -a -e: otroci, motajoči se okrog njega tan tudi mon -a -o: tekst. motana svila surova svilena nit po odmotavanju s kokonov
  5.      mrakôta  -e ž (ó) nav. ekspr. mrak, mračnost: v sobi je bila mrakota; mrakota gozda / mrakota je plavala nad vsemi stvarmi
  6.      mrzlôta  -e ž (ó) lastnost, značilnost mrzlega: mrzlota snega, vode / mrzlota mesečine / zastar. zapadel je sneg in zavladala je mrzlota mraz, hlad / mrzlota besed, pogleda / hotel je zlomiti ponosno mrzloto in napuh v njej
  7.      muléta  -e ž (ẹ̑) zlasti v španskem okolju škrlatno rdeč kos blaga na palici za draženje bika pri bikoborbi: stopiti v areno z muleto
  8.      múltivitamínski  -a -o prid. (-) ki vsebuje veliko (različnih) vitaminov: multivitaminski napitek, preparat
  9.      musčar  -ja m () ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo pa je tisti mustačar
  10.      musče  -č ž mn.) ekspr. brki, zlasti veliki: slike bradatih mož z dolgimi mustačami
  11.      musči  -ev m mn. (á ā) nar. brki, zlasti veliki: Z užitkom jo [cigareto] je slinil in bilo je, kakor da se mu izpod mustačev utrinja posmeh (I. Koprivec)
  12.      mústang  -a m () 1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki: loviti mustange 2. tip ameriškega športnega avtomobila znamke Ford: voziti se v mustangu
  13.      muškéta  -e ž (ẹ̑) nekdaj puška z gladko cevjo, ki se polni spredaj s palico za nabijanje: nositi mušketo na rami; okorne muškete; muškete in arkebuze
  14.      mušcar  -ja m () ekspr. kdor ima (velike) brke: mrk muštacar
  15.      mušce  -c ž mn.) ekspr. brki, zlasti veliki: vihati si muštace
  16.      mucija  -e ž (á) 1. med. spreminjanje glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete, menjavanje glasu: zapoznela mutacija 2. biol. nova dedna lastnost organizma, dedna sprememba: večanje števila mutacij zaradi radioaktivnosti / mutacija genov / pomen mutacije za nastanek novih vrst 3. publ. spreminjanje, prilagajanje: umetnost je podvržena mutaciji in selekciji ◊ tisk. izmenjava dela tiskarskega stavka v posamezni izdaji
  17.      munt  -a m (ā á) biol. organizem, pri katerem se pojavi mutacija: mutanti in križanci
  18.      tast  -a -o prid. (ú) ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi; nem: mutast človek; bila je mutasta; ekspr. reci že kaj, saj nisi mutast / ekspr. umetnostno mutast čas ● star. mutasti greh sodomija, homoseksualnost
  19.      mutis mundis  prisl. (-) knjiž. izraža, da je treba pri primerjavi, enačenju upoštevati različnost okoliščin: prej povedano velja mutatis mutandis tudi za druge stranke
  20.      tavka  -e ž (ú) ekspr., redko nema ženska: mutec in mutavka
  21.      tavost  -i ž (ú) nemost: ugotoviti mutavost / ni marala prenašati njegove mutavosti v družbi molka, redkobesednosti
  22.      muzikántar  -ja m (ā) pog., ekspr. muzikant, godec: igrali in peli so domači muzikantarji; najeti muzikantarje
  23.      nablebeti  -ám in -éčem dov., ẹ́) slabš. reči, povedati veliko nespametnega, nepremišljenega: nablebetal ji je vse mogoče neumnosti
  24.      nabútati  -am dov.) 1. ekspr. napolniti, natlačiti: nabutati koš, nahrbtnik; podstrešje so nabutali s senom 2. ekspr. natepsti, pretepsti: spet ga je nabutal; nabutali so ga, da je bil ves moder 3. nar. vzhodno nabiti, zbiti: nabutati zid iz ilovice nabútati se ekspr. najesti se: pri kosilu se je pošteno nabutal nabútan -a -o: ves je nabutan z učenostjo; nabutana zemlja
  25.      načítan  -a -o prid. () ki si je pridobil razgledanost, izobrazbo z branjem knjig: bil je zelo načitan človek; duhovita je in načitana

   2.112 2.137 2.162 2.187 2.212 2.237 2.262 2.287 2.312 2.337  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA