Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (21.012-21.036) ![](arw_left.gif)
- nôvčen -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na novec: novčna podoba / novčna kovina / dobiti novčno pomoč / novčni sistem ∙ zastar. on je novčen mož premožen, bogat ♪
- nôvec -vca m (ó) 1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatnik ♦ num. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu; barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca; enostranski novec ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; jedro novca žlahtna kovina v novcu 2. nav. mn., zastar. denar sploh: imeti, posoditi novce / kupčija mu je vrgla lepe novce ♪
- novélica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od novela: duhovita novelica ♪
- novelístika -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je novela: ukvarjati se z novelistiko // novelistična dela, novele: Tavčarjeva novelistika ♪
- novíca 1 -e ž (í) 1. navadno neposredno sporočilo o čem novem: novica se je hitro razširila; izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico; dobra, slaba, vesela, žalostna novica; novica o nesreči / dnevne, zadnje novice ♦ film. filmske novice kratek film o najnovejših dogodkih // mn., zastar. časopis: brati v novicah / Kmetijske in rokodelske novice 2. nar. novi davek, nova davščina: ti pa zidaj nove šole, plačuj novico (Prežihov) ♪
- novíca 2 -e ž (ȋ) 1. knjiž. redovniška pripravnica pred zaobljubo; novinka: novica pri usmiljenkah 2. nar. primorsko nevesta: kupil je prstan za svojo novico ♪
- noviciát -a m (ȃ) rel. preizkusna doba pred sprejemom v red: končati noviciat // prostor, stavba za redovniške pripravnike: samostan z noviciatom ♪
- nóvič prisl. (ọ̑) zastar. spet, znova: novič naliti, trčiti, zidati ♪
- novíčar -ja m (ȋ) 1. sodelavec lista Kmetijske in rokodelske novice: Stritarjeva polemika z novičarji 2. star. posredovalec novic: bil je za novičarja vsej okolici // zastar. sel, kurir: poslali so novičarja ● knjiž. bil je novičar pri večernem listu novinar, časnikar ♪
- novíčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na novičarje: novičarska miselnost / zgodba je spletena iz izrazito novičarske, reportažne snovi ♪
- novína -e ž (í) 1. nedavno izkrčen, obdelan svet: posejati, zasaditi novino / požigati, preorati novino 2. s širokim pomenskim obsegom kar se pridela v (tekočem) letu: prodali so skoraj vso novino; mleti novino novo žito; točiti novino novo vino / prišli so ob novini ob času, ko se spravljajo novi pridelki // knjiž., redko novi sneg: zapadlo je za ped novine 3. knjiž. novost: možnarji so bili tedaj novina / novina metode 4. zastar. novica, vest: razveselili so se novine o zmagi 5. mn., zastar. časopis: brati v novinah ♪
- novínček -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od novinec: plahi novinčki so stali pred razredom / v primerjavi z njim sem bil pravi novinček ∙ knjiž., ekspr. vrhove je pobelil sneg novinček nov sneg ♪
- novínec -nca m (ȋ) kdor je bil nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli več novincev; vpis novincev v šole / boja so se udeležili novinci in izkušeni borci / ekspr. on je novinec v tem kraju / uriti novince rekrute ♦ rel. redovniški pripravnik pred zaobljubo // ekspr. kdor je šele nedavno začel delovati na kakem področju; začetnik: pri tem delu je še popoln novinec; novinec na literarnem področju, v parlamentarnem življenju ♪
- novírati -am dov. in nedov. (ȋ) jur. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti: novirati dolg novíran -a -o: dolg je bil noviran v posojilo ♪
- nôvo... prvi del zloženk (ō) z deležnikom nanašajoč se na nov: novoimenovan, novonastal, novoosvobojen, novopobeljen, novozgrajen / piše se tudi narazen: novo imenovan, novo nastal ♪
- novočŕkar -ja m (ȓ) slabš. pristaš metelčice: Al prav se piše kaa ali kaha, se šola novočrkarjev srdita z ljudmi prepira starega kopita (F. Prešeren) ♪
- novofundlándec -dca m (ȃ) vet. velik, močen delovni ali hišni pes z dolgo črno dlako: novofundlandec je rešil utapljajočega se otroka ♪
- nôvogótski -a -o prid. (ō-ọ̑) nanašajoč se na novo gotiko: stavba z novogotskim pročeljem ♪
- novográdnja -e ž (ā) publ. 1. nova stavba: novogradnja ima petsto kvadratnih metrov površine; sredstva za novogradnjo; stanovanje v novogradnji 2. graditev, gradnja: novogradnja le počasi napreduje; novogradnja cest ♪
- nôvokántovec -vca m (ō-ȃ) filoz. pristaš novokantovstva: polemika med novokantovci in marksisti ♪
- nôvoklasicízem -zma m (ō-ȋ) um. neoklasicizem: stavba pred magistratom je zgrajena v slogu novoklasicizma ♪
- novolétnica -e ž (ẹ̑) etn. obredni kruh, pečen za novo leto: postaviti na mizo novoletnico ♪
- novooblíkarski -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na oblike, vpeljane v slovenski knjižni jezik okoli leta 1848: novooblikarska vnema / novooblikarski vihar polemika zaradi teh oblik ♪
- nôvopečèn in nôvo pečèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) nav. šalj. ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novopečeni kritik, strokovnjak / novopečeni doktor ♪
- nôvoporočênec -nca m (ō-é) nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: novoporočenca sta odpotovala ♪
20.887 20.912 20.937 20.962 20.987 21.012 21.037 21.062 21.087 21.112