Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (21.012-21.036)



  1.      nôvčen  -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na novec: novčna podoba / novčna kovina / dobiti novčno pomoč / novčni sistem ∙ zastar. on je novčen mož premožen, bogat
  2.      nôvec  -vca m (ó) 1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatniknum. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu; barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca; enostranski novec ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; jedro novca žlahtna kovina v novcu 2. nav. mn., zastar. denar sploh: imeti, posoditi novce / kupčija mu je vrgla lepe novce
  3.      novélica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od novela: duhovita novelica
  4.      novelístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je novela: ukvarjati se z novelistiko // novelistična dela, novele: Tavčarjeva novelistika
  5.      novíca 1 -e ž (í) 1. navadno neposredno sporočilo o čem novem: novica se je hitro razširila; izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico; dobra, slaba, vesela, žalostna novica; novica o nesreči / dnevne, zadnje novice ♦ film. filmske novice kratek film o najnovejših dogodkih // mn., zastar. časopis: brati v novicah / Kmetijske in rokodelske novice 2. nar. novi davek, nova davščina: ti pa zidaj nove šole, plačuj novico (Prežihov)
  6.      novíca 2 -e ž () 1. knjiž. redovniška pripravnica pred zaobljubo; novinka: novica pri usmiljenkah 2. nar. primorsko nevesta: kupil je prstan za svojo novico
  7.      noviciát  -a m () rel. preizkusna doba pred sprejemom v red: končati noviciat // prostor, stavba za redovniške pripravnike: samostan z noviciatom
  8.      nóvič  prisl. (ọ̑) zastar. spet, znova: novič naliti, trčiti, zidati
  9.      novíčar  -ja m () 1. sodelavec lista Kmetijske in rokodelske novice: Stritarjeva polemika z novičarji 2. star. posredovalec novic: bil je za novičarja vsej okolici // zastar. sel, kurir: poslali so novičarja ● knjiž. bil je novičar pri večernem listu novinar, časnikar
  10.      novíčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na novičarje: novičarska miselnost / zgodba je spletena iz izrazito novičarske, reportažne snovi
  11.      novína  -e ž (í) 1. nedavno izkrčen, obdelan svet: posejati, zasaditi novino / požigati, preorati novino 2. s širokim pomenskim obsegom kar se pridela v (tekočem) letu: prodali so skoraj vso novino; mleti novino novo žito; točiti novino novo vino / prišli so ob novini ob času, ko se spravljajo novi pridelki // knjiž., redko novi sneg: zapadlo je za ped novine 3. knjiž. novost: možnarji so bili tedaj novina / novina metode 4. zastar. novica, vest: razveselili so se novine o zmagi 5. mn., zastar. časopis: brati v novinah
  12.      novínček  -čka m () nav. ekspr. manjšalnica od novinec: plahi novinčki so stali pred razredom / v primerjavi z njim sem bil pravi novinček ∙ knjiž., ekspr. vrhove je pobelil sneg novinček nov sneg
  13.      novínec  -nca m () kdor je bil nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli več novincev; vpis novincev v šole / boja so se udeležili novinci in izkušeni borci / ekspr. on je novinec v tem kraju / uriti novince rekruterel. redovniški pripravnik pred zaobljubo // ekspr. kdor je šele nedavno začel delovati na kakem področju; začetnik: pri tem delu je še popoln novinec; novinec na literarnem področju, v parlamentarnem življenju
  14.      novírati  -am dov. in nedov. () jur. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti: novirati dolg novíran -a -o: dolg je bil noviran v posojilo
  15.      nôvo...  prvi del zloženk (ō) z deležnikom nanašajoč se na nov: novoimenovan, novonastal, novoosvobojen, novopobeljen, novozgrajen / piše se tudi narazen: novo imenovan, novo nastal
  16.      novočŕkar  -ja m () slabš. pristaš metelčice: Al prav se piše kaa ali kaha, se šola novočrkarjev srdita z ljudmi prepira starega kopita (F. Prešeren)
  17.      novofundlándec  -dca m () vet. velik, močen delovni ali hišni pes z dolgo črno dlako: novofundlandec je rešil utapljajočega se otroka
  18.      nôvogótski  -a -o prid. (ō-ọ̑) nanašajoč se na novo gotiko: stavba z novogotskim pročeljem
  19.      novográdnja  -e ž (ā) publ. 1. nova stavba: novogradnja ima petsto kvadratnih metrov površine; sredstva za novogradnjo; stanovanje v novogradnji 2. graditev, gradnja: novogradnja le počasi napreduje; novogradnja cest
  20.      nôvokántovec  -vca m (ō-) filoz. pristaš novokantovstva: polemika med novokantovci in marksisti
  21.      nôvoklasicízem  -zma m (ō-) um. neoklasicizem: stavba pred magistratom je zgrajena v slogu novoklasicizma
  22.      novolétnica  -e ž (ẹ̑) etn. obredni kruh, pečen za novo leto: postaviti na mizo novoletnico
  23.      novooblíkarski  -a -o prid. () lingv. nanašajoč se na oblike, vpeljane v slovenski knjižni jezik okoli leta 1848: novooblikarska vnema / novooblikarski vihar polemika zaradi teh oblik
  24.      nôvopečèn  in nôvo pečèn -êna -o prid. (ō- ō-é) nav. šalj. ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novopečeni kritik, strokovnjak / novopečeni doktor
  25.      nôvoporočênec  -nca m (ō-é) nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: novoporočenca sta odpotovala

   20.887 20.912 20.937 20.962 20.987 21.012 21.037 21.062 21.087 21.112  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA