Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (2.087-2.111)



  1.      mánkolísta  -e ž (-) filat. seznam znamk, ki manjkajo v okviru kake celote: sestaviti mankolisto; zamenjava znamk po mankolisti
  2.      manšéta  -e ž (ẹ̑) spodnji del rokava pri moški srajci, ženski srajčni obleki in bluzi: manšete pri srajci so raztrgane, umazane / mehke, trde manšete // nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki, ki se nosi na zapestju: natakniti manšete in ovratnik // obl. zavih (pri hlačnici, rokavici, škornju): hlače brez manšet; rokavice z velikimi manšetami ◊ med. gumijasta votla preveza za stisnjenje nadlakti pri merjenju krvnega pritiska
  3.      mánta  -e ž () rib. velika morska riba v obliki romba, Manta birostris
  4.      maránta  -e ž () vrtn. lončna rastlina z navadno pisanimi listi, Maranta: gojiti marante
  5.      marionéta  -e ž (ẹ̑) gled. lutka, ki se premika z nitmi, viseča lutka: gledališče marionet; pravljična igra za marionete; pozdravil je nerodno kakor marioneta / pog. gledali smo marionete (marionetno) lutkovno predstavo // slabš. kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in dela za tuje koristi: ni hotel biti marioneta; dvorske marionete
  6.      marjéta  -e ž (ẹ̑) travniška ali vrtna rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških: marjete že cvetijo
  7.      máršbataljón  -a m (-ọ̑) voj., v stari Avstriji bataljon, pripravljen za odhod na fronto, pohodni bataljon: sestaviti maršbataljon
  8.      máršrúta  -e ž (-) smer pohoda z natančnim načrtom: maršruta je vodila mimo mesta; dati, dobiti maršruto / ekspr. izletniki so si določili maršruto smer potovanja // dokument o tem: pregledovati maršrute
  9.      maskeráta  -e ž () lit. renesančna pustna pesem, ki se je pela, uprizarjala pri pustnih sprevodih: komedije in maskerate
  10.      maskóta  -e ž (ọ̑) zlasti pri nekaterih poklicih žival, predmet, ki se mu pripisuje, da prinaša srečo: šoferji obešajo v avtomobile maskote; pes je maskota polka
  11.      matadór  -ja m (ọ̑) 1. zlasti v španskem okolju bikoborec, ki zabode bika: matador porine meč biku v tilnik; obleka matadorjev 2. star. vplivna oseba stranke, skupine: liberalni matadorji 3. igrača v obliki raznih elementov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta
  12.      tast  -a -o prid. (á) 1. pog. omotičen, mlahav: biti (ves) matast od spanja, vina; matast se je opotekal med hišami 2. nar. nespameten, neumen: kako si bil matast, da tega nisi kupil za tako nizko ceno
  13.      mèdeža  -e ž (-) grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama: trgovina je v pritličju in v medetaži; hiša z medetažami
  14.      mèdežen  -žna -o prid. (-) nanašajoč se na medetažo: medetažni način gradnje / medetažna hiša
  15.      mediokritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. povprečnost: dvigati se nad mediokriteto / zmaga mediokritete 2. povprečnež: preganjati mojstre in poveličevati mediokritete
  16.      medicija  -e ž (á) knjiž. globoko premišljevanje, razmišljanje: poglabljati se v meditacije; filozofska meditacija; meditacija o minljivosti / publ. knjiga meditacij ♦ rel. premišljevalna molitev
  17.      meditatíven  -vna -o prid. () knjiž. premišljujoč, razmišljajoč: njegov meditativni značaj / meditativno razpoloženje ♦ lit. meditativni lirik; meditativna pesem
  18.      meditatívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost meditativnega: meditativnost pesmi
  19.      mèdkontinenlen  -lna -o prid. (-) medcelinski: medkontinentalne prometne zveze / medkontinentalna raketa
  20.      mèdparlamenren  -rna -o prid. (-) nanašajoč se na več parlamentov: medparlamentarni stiki ♦ polit. Medparlamentarna unija Interparlamentarna unija
  21.      mèdplaneren  -rna -o prid. (-) ki je, obstaja med planeti: medplanetarni prostor // ki je, poteka med planeti: medplanetarni poleti / medplanetarna ladja vesoljska ladja; medplanetarna postaja
  22.      mèdstaničnína  -e ž (-) biol. medceličnina: izločanje medstaničnine
  23.      mehitaríst  -a m () rel. menih reda, ki se ukvarja z izdajanjem verskih, strokovnih knjig, zlasti v armenskem jeziku: tiskarna mehitaristov
  24.      mehkôta  -e ž (ó) knjiž., redko mehkost: krhkost, mehkota, trdota in druge lastnosti / očetova nepopustljivost in materina mehkota popustljivost, prizanesljivost
  25.      mekeč  -a m (á) ekspr. kozel: gnal je kozla na semenj, toda suhega meketača ni kupil nihče // slabš. kdor govori, pripoveduje z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: na sestanku smo morali že spet poslušati tistega mestnega meketača

   1.962 1.987 2.012 2.037 2.062 2.087 2.112 2.137 2.162 2.187  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA