Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (20.212-20.236)
- nèovŕžen -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni ovržen: dokaz je ostal neovržen; neovržena trditev ♪
- nèovŕžen -žna -o prid. (ȅ-ȓ) star. neovrgljiv: neovržen dokaz; neovržna domneva / neovržna resnica nèovŕžno prisl.: neovržno dokazati ♪
- nèozdráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) star. neozdravljiv: neozdravna bolezen / neozdraven bolnik ♪
- nèožénjenost -i ž (ȅ-ẹ́) stanje neporočenega moškega: neoženjenost ga ni motila ♪
- nèpáznost -i ž (ȅ-á) knjiž. nepazljivost: nepaznost učencev / požar je nastal zaradi nepaznosti delavcev ♪
- nepázoma prisl. (ȃ) zastar. 1. zaradi nepazljivosti: nepazoma je obstrelil prijatelja 2. neopazno: rad bi se nepazoma splazil proč ♪
- nèpecljàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) bot. ki nima peclja; sedeč: nepecljati cvet, list, plod ♪
- nèperspektívnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neperspektivnega: neperspektivnost take politike ♪
- nèpíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni piten: ta voda je nepitna / nepitna voda ♪
- nèplástičen -čna -o prid. (ȅ-á) knjiž. ki ni plastičen, ni nazoren: neplastični filmski liki; neplastično predstavljanje življenja ♪
- nèplástičnost -i ž (ȅ-á) knjiž. lastnost, značilnost neplastičnega: neplastičnost likov, predstav ♪
- nèplemenít -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe 2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta 3. v razredni družbi ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani ◊ metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno nèplemeníto prisl.: neplemenito ravnati s kom ♪
- nèplódnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, stanje neplodnega: neplodnost je večkrat posledica splavov / neplodnost krav jalovost / ekspr. idejna in kulturna neplodnost dobe ♪
- nèpobéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni pobeljen: zid je bil samo ometan in nepobeljen; nepobeljena hiša ♪
- nèpoboljšljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne more, noče poboljšati: nepoboljšljiv hudodelec, tat; ti učenci so nepoboljšljivi / ekspr. je nepoboljšljiv lažnivec velik ∙ ekspr. kljub vsem razočaranjem je nepoboljšljiv idealist je še zmeraj idealist ♪
- nèpoboljšljívec -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nepoboljšljiv človek: ta nepoboljšljivec je bil že večkrat obsojen in kaznovan; popuščati nepoboljšljivcem / vselej zamudi, nepoboljšljivec ♪
- nepočákan -a -o prid. (ȃ) knjiž. neučakan: ne bodite tako nepočakani, saj boste prišli vsi na vrsto; otroci so bili nepočakani in so mu z vprašanji segali v besedo ♪
- nepočákaven -vna -o prid. (ā) star. neučakan: vozili so zelo hitro, ker je bilo dekle tako nepočakavno ♪
- nepočakljív -a -o prid. (ȋ í) star. neučakan: upniki so postali nepočakljivi ♪
- nèpočesán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni počesan: nepočesani lasje / vse dopoldne je hodila po stanovanju v jutranji halji in nepočesana ♪
- nèpodjéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka podjetnosti: nepodjeten gospodar / ekspr. tak mlad fant, pa tako nepodjeten ♪
- nèpodkletèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni podkleten: nepodkleteni stanovanjski prostori; hiša je nepodkletena ♪
- nèpodkúpen -pna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) star. nepodkupljiv: nepodkupen mož / v njem je veliko nepodkupnega ponosa ♪
- nèpodóben -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni podoben: dve zelo nepodobni zvezdi / ekspr. če si ju nekaj časa gledal, si videl, da si nista popolnoma nepodobna sta si nekoliko podobna ♪
- nèpodóbnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepodobnega: ugotoviti podobnost ali nepodobnost stvari / ekspr. nepodobnost med njima je manjša, kot bi si kdo mislil nekoliko sta si podobna ♪
20.087 20.112 20.137 20.162 20.187 20.212 20.237 20.262 20.287 20.312