Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (2.012-2.036) 
- letálnica -e ž (ȃ) publ. velika (smučarska) skakalnica: nova letalnica je zanesljiva / planiška letalnica ♪
- letálnost -i ž (ȃ) med. število, ki pove, koliko ljudi umre od sto obolelih za isto boleznijo; smrtnost, umrljivost: letalnost pri tej bolezni je velika / 30-odstotna letalnost ♪
- letálo -a s (á) motorno zračno vozilo, težje od zraka: letalo se dviga, kroži, leti, pristane, vzleti; sestreliti sovražno letalo; povzpeti se v letalo; odpotovati z letalom; kabina, krila, rep letala; nosilnost letala; pilotiranje letala; posadka letala; potniki v letalu; prevoz z letalom / letalo bobni, brni v zraku / dvomotorno, dvosedežno letalo; izvidniška letala; jadralno letalo brez lastnega pogona, ki leti z izkoriščanjem zračnih tokov; motorno, nadzvočno, reakcijsko letalo; potniško letalo;
šolsko letalo za praktični pouk letenja; športno, vojaško letalo; vodno letalo hidroplan; letalo na reaktivni pogon ♦ aer. amfibijsko letalo ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi; doseg letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka; krilce letala; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj s sovražnimi letali ♪
- letalonosílka -e ž (ȋ) vojna ladja za prevoz, vzletanje in pristajanje letal: graditi letalonosilke; letalo se spusti na letalonosilko; vzletišče letalonosilke; letalonosilke, križarke, rušilci ♪
- letálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na letalce, letalo ali letalstvo: a) letalska šola / biti v letalski uniformi / odločil se je za letalski poklic b) letalska konstrukcija / letalski motor; letalsko krilo / razvoj letalske industrije; huda letalska nesreča; letalska proga Beograd—Dubrovnik; prodaja letalskih vozovnic; napasti letalsko oporišče; pilot in drugo letalsko osebje; letalsko podjetje / hud letalski napad; letalski promet / poslati pismo z letalsko pošto c) naše letalske enote ♦ ptt letalsko pismo pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast rob; strojn. (letalski) vijak; voj. letalska eskadra ♪
- letálstvo -a s (ȃ) 1. dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali: razvoj, zgodovina letalstva / civilno, potniško, športno, vojno letalstvo; jadralno, motorno letalstvo / odločil se je za letalstvo letalski poklic // voj. del armade, določen za tako dejavnost: mornarica in letalstvo 2. več letal, letala: napad zavezniškega letalstva 3. redko aeronavtika, aviatika: hiter razvoj našega letalstva ♪
- létanje tudi letánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od letati: opazovati letanje čebel; sposobnost ptičev za letanje / letanje z jadralnim letalom / kdaj bo konec njegovega letanja po hribih / iz hiše je bilo slišati kričanje in letanje / letanje za ženskami ∙ ekspr. preden je kaj dosegel, je imel dosti letanja je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh ♪
- letárgičen -čna -o prid. (á) knjiž. duševno otopel, nedejaven: postati letargičen / letargično življenje v podeželskem kraju / letargični učinek opija ◊ med. letargični bolnik; letargično spanje; zool. letargično stanje živali ♪
- letargíja -e ž (ȋ) knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: povsod je vladala letargija; vdajati se letargiji; izkopati se iz letargije; zbuditi koga iz letargije ◊ med. bolezenska zaspanost ♪
- létati -am nedov., tudi letájte; tudi letála (ẹ́) 1. premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebele letajo iz panja; metulj leta od cveta do cveta; mušice letajo nad vodo; lastovke danes visoko letajo / jadralna letala letajo nad mestom; pren., ekspr. njegove misli letajo domov 2. ekspr. večkrat opraviti kako pot; hoditi: kar naprej leta v mesto / vedno leta okoli zdravnikov // z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo: direktor je letal s seje na sejo; letati na sestanke, po veselicah; on rad leta po hribih; letati za zaslužkom / leta gledat vse filme 3. pog. tekati: otroci letajo po travniku in lovijo metulje; letati ven in noter 4. ekspr., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ali še vedno leta za njim; njen mož leta za drugimi ženskami / že leta za dekleti 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: hladno je, on pa leta brez suknjiča; vedno leta v kratkih hlačah / ne letaj bos, se boš prehladil; kupi mi obleko, ali misliš, da bom naga letala
okrog ● star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. ona previsoko leta ima prevelike zahteve; je preveč domišljava; pog. celo noč sem letal sem moral hoditi na veliko potrebo; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh letáje: letaje nad pokrajino, išče kragulj žrtev letajóč -a -e: orel, letajoč med vrhovi gora; nizko letajoče lastovke ♪
- létavec -vca m (ẹ́) ekspr., redko fant, ki se udeležuje družabnega življenja fantov: ni več rumenokljunec, pa tudi letavec še ne: tako na vagi je, med dečkom in možem (W. Shakespeare - O. Župančič) ♪
- letávina tudi letavína -e ž (ā; í) nar. zahodno živali, ki letajo, zlasti ptiči: hodi po gozdu in opazuje letavino / postreči s pečeno letavino perutnino ♪
- levánta in Levánta -e ž (ȃ) knjiž. dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja: prebivalci levante / trgovati z levanto ♪
- leviátan tudi leviatán -a m (ȃ; ȃ) po bibliji velikanska morska pošast: pokončati leviatana; pren., knjiž. kdo nas bo rešil tega leviatana ♪
- licitácija -e ž (á) 1. javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto, dražba: udeležiti se licitacije; dati najdene predmete na licitacijo; kupiti, prodati na licitaciji; licitacija rabljene opreme, zemljišča 2. razpis za oddajo dobave, dela, pri čemer dobi naročilo, kdor ponudi najugodnejše pogoje, zlasti nizko ceno: objaviti licitacijo / obrtna dela za stolpnico so bila oddana na licitaciji / javna licitacija ◊ igr. napovedovanje (višje) vrednosti pri igri s kartami ♪
- licitacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na licitacijo: licitacijski pogoji / licitacijska prodaja ♪
- licitánt -a m (ā á) 1. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražilec: za travnik se je potegovalo več licitantov 2. kdor se s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, poteguje za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: licitanti za prevzem gradbenih del na novi šoli ♪
- licitánta -e ž (ȃ) nar. licitacija, dražba: gasilci so na veselici priredili tudi licitanto; posestvo je bilo prodano na licitanti ♪
- licitátor -ja m (ȃ) kdor vodi licitacijo, dražilec: zgovoren licitator ♪
- liliputánec -nca m (ȃ) knjiž., redko pritlikavec: cirkuška predstava liliputancev / kolibriji so liliputanci med ptiči / duševni liliputanec ♪
- liliputánka -e ž (ȃ) ženska oblika od liliputanec: liliputanci in liliputanke / v primeri s sorodnimi rastlinami je ta cvetlica liliputanka ♪
- liliputánski -a -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. zelo majhen: v roki je imela liliputanski kovček; liliputanske države / liliputanska nagrada ♪
- liliputánstvo -a s (ȃ) knjiž., ekspr. omejenost, ozkosrčnost: pesnikov spopad z liliputanstvom sodobnikov ♪
- limíta -e ž (ȋ) knjiž. določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa: povečanje storilnosti privede do fiziološke limite; delo določa možnosti in limite ekonomskega razvoja ♦ mat. limita funkcije; limita zaporedja število, pri katerem so v vsaki okolici skoraj vsi členi zaporedja ♪
- linotajp tudi linotype -a [línotájp] m (ȋ-ȃ) tisk. stavni stroj, na katerem nastajajo scela ulite vrstice stavka: linotajp in monotajp; neskl. pril.: linotajp stroj ♪
1.887 1.912 1.937 1.962 1.987 2.012 2.037 2.062 2.087 2.112