Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (1.962-1.986)



  1.      kvartéta  -e ž (ẹ̑) lit. štirivrstična kitica soneta: dve kvarteti in terceti
  2.      kvásta  -e ž () kozm. priprava, navadno iz mehkejše tkanine, za nanašanje pudra: okrogla kvasta
  3.      kvínta  -e ž () muz. interval v obsegu petih diatoničnih stopenj: zaigrati kvinto // peta diatonična stopnja glede na dani ton
  4.      kvíntakord  in kvintakórd -a m (; ọ̑) muz. akord iz prime, terce in kvinte: durov, molov kvintakord
  5.      kvinl  -a m () star. utežna mera, 100 kg: voz tehta nekaj kvintalov; prodal je več kvintalov sena ∙ ekspr. na kvintale sadja je šlo v izgubo zelo veliko
  6.      kvóta  in kvôta -e ž (ọ́; ó) navadno s prilastkom količina, delež: določiti kvoto uvoza; povečati kvoto industrijskega lesa; letna kvota deviz; skupna kvota prispevkov
  7.      lábiodenl  -a m (-) lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev, zobnoustničnik: v in f sta labiodentala
  8.      laféta  -e ž (ẹ̑) spodnji del, podstavek artilerijskega orožja: zabiti krake lafete v zemljo / topovska lafeta / krsto z mrtvim poveljnikom so peljali na lafeti
  9.      lagôta  -e ž (ó) star. lagodnost, udobnost: umska lagota / spoznali smo, da se bo sedaj nehala lagota dosedanjega življenja
  10.      lahkôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lahkega: lahkota prvih uspehov ga je uspavala; lahkota in težavnost vaj / lahkota v hoji gibčnost, prožnost / obšel ga je občutek lahkote 2. v prislovni rabi, v zvezi z lahkoto izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: z lahkoto je nosil vreče; z lahkoto je premagal nasprotnike / on je z večjo lahkoto dobil službo kot jaz / publ., z oslabljenim pomenom če ta odlok premislimo, spoznamo z lahkoto, da so z njim dani pogoji za napredek
  11.      lájta  -e ž () 1. nar. velik podolgovat sod, zlasti za prevažanje: nalivati gnojnico v lajto 2. nar. vzhodno velik, pokončen sod, zlasti za žito: polna lajta pšenice
  12.      lákota  -e ž (á) 1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna 2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota; umreti od lakote, zastar. lakote; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote; pred očmi se mi megli zaradi lakote; velika lakota; smrt od lakote; boj proti lakoti 3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota poželjivost 4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna 5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota 6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota
  13.      lakcija  -e ž (á) biol. izločanje mleka iz mlečnih žlez: laktacija traja nekaj mesecev; konec laktacije
  14.      laktacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na laktacijo: laktacijski hormon / laktacijska doba ♦ psiht. laktacijska psihoza psihoza pri ženski v laktacijski dobi
  15.      lambréta  -e ž (ẹ̑) lažje motorno kolo z majhnimi kolesi italijanske tovarne Innocenti: voziti se z lambreto
  16.      lamencija  -e ž (á) nav. mn., ekspr. tožba, tarnanje: ne maram njegovih lamentacij; lamentacije nad težavami ◊ rel. peti lamentacije žalostinke preroka Jeremija
  17.      laméta  -e ž (ẹ̑) bleščeča vrvica, bleščeč trak, zlasti za okrasitev novoletne jelke: srebrne, zlate lamete
  18.      lancéta  -e ž (ẹ̑) med. majhen dvorezen kirurški nož: cepiti z lanceto; vrez z lanceto
  19.      lann  -a m () kem. na zraku neobstojna kovina svetlo sive barve, element La
  20.      lanna  -e ž () vrtn. grmičasta lončna rastlina z rumenimi, rdečimi ali oranžnimi cveti v glavicah, Lantana camara: presaditi fuksije in lantane
  21.      lastavica  ipd. gl. lastovica ipd.
  22.      lášta  -e ž () alp. polica v skalovju, zlasti porasla s travo: plezalec se povzpne do ozke lašte
  23.      ta  -e ž (á) 1. prečni tramič, drog, zlasti v kozolcu: stopiti na prvo lato; na latah se sušijo snopi; ogrodje za brajdo iz betonskih stebrov in žice ali lat / gledati skozi late; polne late 2. grobo obdelana deska, zlasti za plot: odtrgal je lato in se postavil v bran; late na zidarskem odru 3. nar. letev: sveženj lat / polagati opeko na late ◊ geod. nivelacijska lata priprava v obliki letve z zarisanimi centimetri, ki se uporablja pri določanju višinskih razlik med točkami na terenu; grad. poravnalna lata ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa, tlaka
  24.      lanija  -e ž (á) bot. palma z zelo velikimi listi, po izvoru iz južne Kitajske, Livistona chinensis: gaji latanij / gojiti latanijo v rastlinjaku
  25.      tast 1 -a -o prid. (á) ki je iz lat: latast plot; latasta ograja

   1.837 1.862 1.887 1.912 1.937 1.962 1.987 2.012 2.037 2.062  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA