Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (18.962-18.986) ![](arw_left.gif)
- nadovezováti -újem nedov. (á ȗ) zastar., v zvezi z na naslanjati, navezovati: svojo pripoved nadovezuje pisatelj na stara izročila ♪
- nàdpastírski -a -o prid. (ȁ-í) nanašajoč se na nadpastirje: nadpastirski blagoslov / nadpastirski prstan ♪
- nadpís -a m (ȋ) kar je napisano nad čim: nadpisi so bili napisani z okroglo pisavo; četrti spev ima nadpis: andante // zastar. napis: knjižica obsega različne pesmi, nadpise, poučne sestavke; nagrobni nadpis / pismo ni imelo ne nadpisa ne podpisa naslova ♪
- nàdplánski -a -o prid. (ȁ-ȃ) publ. ki presega plan: nadplanska količina žita ♦ ekon. nadplanski dobiček prva leta po 1945 dobiček, ki ga doseže podjetje z znižanjem s planom določenih stroškov ♪
- nàdporóčnik -a m (ȁ-ọ̑) v avstrijskem in nemškem okolju poročnik, kapetan: ukaz nadporočnika ♪
- nàdpovpréčen -čna -o prid. (ȁ-ẹ̑) ki po meri, stopnji presega večino istovrstnega: nadpovprečna teža, višina novorojenčka / nadpovprečna nadarjenost, sposobnost, volja učencev / nadpovprečen hektarski donos pšenice // nav. ekspr. ki po lastnostih, kakovosti presega večino istovrstnega: to je nadpovprečen človek; film je delo nadpovprečnega režiserja / nadpovprečna pesem; nadpovprečno umetniško delo nàdpovpréčno prisl.: nadpovprečno inteligenten človek; nadpovprečno razvit otrok; sam.: take razmere ne omogočajo nič nadpovprečnega ♪
- nàdpovpréčje -a s (ȁ-ẹ̑) stanje nadpovprečnega: doseči kakovostno nadpovprečje / ekspr. tudi ta film se je dvignil v nadpovprečje ♪
- nàdpovpréčnik -a m (ȁ-ẹ̑) star. nadpovprečen človek: ni bil nadpovprečnik ♪
- nàdpovpréčnost -i ž (ȁ-ẹ̑) lastnost, značilnost nadpovprečnega: vsi so priznavali njegovo nadpovprečnost / ekspr. umetniška nadpovprečnost literarnega teksta ♪
- nàdpreglèd -éda m (ȁ-ȅ ȁ-ẹ́) zdravstvena in administrativna kontrola bolnika, pri kateri se ugotavlja upravičenost do nadaljnjega bolniškega staleža: pri nadpregledu so mu podaljšali bolniški dopust še za en mesec // v stari Avstriji pregled pri zdravniku specialistu glede na ugotovitev naborne komisije: pri nadpregledu je bil določen za službo brez orožja ♪
- nàdprijèm -éma m (ȁ-ȅ ȁ-ẹ́) šport. prijem, navadno za drog, pri kateren sta palca rok na notranji strani: nadprijem in podprijem ♪
- nàdpritísk -a m (ȁ-ȋ) teh. nadtlak: v kotlu nastane nadpritisk; visok nadpritisk ♪
- nàdproizvódnja -e ž (ȁ-ọ̑) publ. nadprodukcija, hiperprodukcija: zaradi nadproizvodnje je nastala svetovna kriza ♪
- nadrájsati -am dov. (ȃ) pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: spet bodo nadrajsali ♪
- nadrástiti -im dov. (á ā) knjiž. razdražiti, razvneti: kaj ga je tako nadrastilo / nadrastiti psa na ovce naščuvati ♪
- nadráženost -i ž (á) lastnost, stanje nadraženega: nadraženost tkiva / spolna nadraženost ♪
- nadrdráti -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati: še marsikaj ti bo nadrdrala o meni nadrdráti se ekspr. naučiti se mehanično, brez razumevanja: odgovarjal je hitro in natančno, kakor se je doma nadrdral ♪
- nàdreálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) knjiž. ki presega področje realnega, stvarnega: nadrealen prostor in čas / prikazovanje nadrealnega sveta / mesto je v romanu predstavljeno kot nadkrajevna, nadčasovna, skratka: nadrealna celota ♪
- nàdrealíst -a m (ȁ-ȋ) predstavnik nadrealizma: dadaisti in nadrealisti ♪
- nàdrealízem -zma m (ȁ-ȋ) umetnostna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki teži k preseganju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij: ta slikarska tehnika se je pojavila v dadaizmu in nadrealizmu; poetični nadrealizem; ekspresionizem in nadrealizem ♪
- nàdreálnost -i ž (ȁ-ȃ) knjiž. lastnost, stanje nadrealnega: nadrealnost vizije / glavno osebo je pisatelj prestavil v nadrealnost ♪
- nadréden -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nadrejen, vodilen: pri tem skladatelju je harmonija nadredni element ♦ lingv. nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek ♪
- nadrédnost -i ž (ẹ̄) knjiž. nadrejenost, vodilnost: nadrednost njegovega položaja ga je odvračala od tega sklepa ♦ lingv. nadrednost glavnega stavka ♪
- nadrejênost -i ž (é) lastnost, stanje nadrejenega človeka: tovariševa nadrejenost mu je jemala voljo do dela / težko je prenašal njeno nadrejenost v službi ♪
- nàdresníčnost -i ž (ȁ-ȋ) knjiž. lastnost, stanje nadresničnega: proučevati resničnost in nadresničnost v literarnem delu / poetična nadresničnost ♪
18.837 18.862 18.887 18.912 18.937 18.962 18.987 19.012 19.037 19.062