Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (1.837-1.861)



  1.      korítarstvo  -a s () slabš. lastnost, značilnost koritarjev: očitali so mu koritarstvo; dobičkarstvo in koritarstvo
  2.      korítast  -a -o prid. (í) podoben koritu: koritasto ležišče / koritasta oblika ♦ geogr. koritasta dolina dolina z zelo strmimi pobočji in širokim ravnim dnom; metal. koritasta peč
  3.      koronski  -a -o prid. () star. koroški: korotanska zemlja
  4.      korvéta  -e ž (ẹ̑) voj. vojna ladja, oborožena s protiletalskim in protitorpednim orožjem za zaščito konvojev: konvoj s korveto / kapetan korvete čin, za stopnjo višji od poročnika bojne ladje, ali nosilec tega čina // nekdaj manjša vojna ladja, oborožena samo z eno baterijo
  5.      kôstanj  -ánja m (ó á) drevo s suličastimi listi in drobnimi rumenkasto belimi cveti v socvetjih ali njegovi užitni sadovi: kostanj že cvete; nabirati kostanj; jesti kuhan, pečen kostanj / pravi kostanj ∙ ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristibot. divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum
  6.      kosnjar  -ja m () kdor (poklicno) peče in prodaja kostanj: kostanjar je postavil peč
  7.      kosnjast  -a -o prid. (á) kostanjev: ima kostanjaste lase
  8.      kosnjev  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na kostanj: kostanjev drevored; kostanjevi gozdovi / kostanjev les; kostanjeva ježica / kostanjev med 2. ki je take barve kot kostanj: kostanjevi lasje / kostanjeva barva ◊ čeb. kostanjeva paša; zool. kostanjeva raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca kosnjevo prisl.: kostanjevo pobarvati / piše se narazen ali skupaj: kostanjevo rdeč ali kostanjevordeč; kostanjevo rjavi lasje
  9.      kosnjevec  -vca m (á) 1. nar. konj kostanjeve barve: rjavec in kostanjevec 2. čeb. kostanjev med: hojevec in kostanjevec ◊ bot. vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi; vodni orešek
  10.      kostanjevína  in kosnjevina -e ž (í; á) kostanjev les: hrastovina in kostanjevina
  11.      kosnjevje  -a s (á) redko kostanjev gozd: pot je vodila po temnem kostanjevju in hrastovju
  12.      kosnjevka  -e ž (á) bot. užitna goba temno rjave barve z belkastim mesom, ki prerezana pomodri, Xerocomus badius: nabirati kostanjevke
  13.      kóšta  -e ž (ọ̑) nižje pog. hrana, jed: košta je bila slaba
  14.      košti  -ám nedov.) nižje pog. stati, veljati: šola ga dosti košta
  15.      košúta  -e ž (ú) 1. samica jelena: košuta se pase; vitka košuta 2. etn. šema, ki predstavlja četveronogo žival, znana v okolici Celja: biti za košuto
  16.      ta  -e ž (ọ́) 1. geod. točka na zemeljskem površju, zlasti na vzpetini, z izmerjeno nadmorsko višino: na tem področju so tri kote // nadmorska višina: določiti, izmeriti koto 2. žarg., voj. vzpetina z izmerjeno nadmorsko višino: obkoljevati koto; zavzeli so položaje na koti petsto ◊ geom. število, ki označuje oddaljenost točke od projekcijske ravnine; teh. številka z znaki za označevanje mer na načrtu, risbi
  17.      koč  -a m (á) knjiž., redko 1. kolo (pri vozu): bližal se je voz, škripaje s kotači // skuter: kotač je bil najprimernejše prevozno sredstvo za patrulje 2. zvitek, kolobar: na krovu so ležali kotači vrvi ◊ zool. polž s stožčasto hišico, Calliostoma
  18.      kočnik  -a m () nav. mn., zool. navadno v sladkih vodah živeče nečlenaste živali z migetalkami na glavi, Rotatoria: deževniki in kotačniki
  19.      kolen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kotaljenje: kotalno spravljanje sodov ◊ fiz. kotalno gibanje gibanje telesa, ki se kotali; kotalno trenje trenje pri kotaljenju kakega telesa; strojn. kotalni mlin stroj, pri katerem težki valji z drsenjem po gladkem dnu trgajo večja vlakna v manjša; teh. kotalni ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kotalke
  20.      kotalícati  -am nedov. () ekspr. kotaliti, valiti: otroci so okroglo igračo premetavali in kotalicali; srebrnik se je kotalical v kot
  21.      kotalíkati  -am nedov. () ekspr. kotaliti, valiti: otroka sta kotalikala fižol; obroči so se kotalikali po blatu
  22.      kotalíti  -ím nedov. ( í) premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: kotaliti hlode; velik kolobar sira so kotalili do kamiona; kamenje se kotali po strmini navzdol; pren., knjiž. veter kotali črne oblake kotalíti se 1. ekspr. s težavo, nerodno premikati se: otrok se kotali za materjo 2. redko potepati se, pohajkovati: kotali se po vasi kotalèč -éča -e: kotaleče se krogle
  23.      kotaljáti  -ám nedov.) redko kotaliti, valiti: kotaljati sod; kotaljal se je po strehi kotaljajóč -a -e: kotaljajoče se kamenje
  24.      kotaljênje  -a s (é) glagolnik od kotaliti: kotaljenje žoge / slišati je bilo samo zamolklo kotaljenje kamenja
  25.      kolka  -e ž () nav. mn. priprava s koleščki za kotalkanje, ki se pritrdi na čevlje: ima kotalke in drsalke ◊ nav. mn., teh. sestavni del kotalnega ležaja v obliki valjčka, prisekanega stožca, sodčka, iglice

   1.712 1.737 1.762 1.787 1.812 1.837 1.862 1.887 1.912 1.937  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA