Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (17.537-17.561)


  1.      mastílo  -a s (í) star. loščilo, pasta: mazati konjsko opravo z mastilom ♪
  2.      mastít  -a -o prid. (ȋ) star. 1. debel, rejen: mastit obraz; ima mastite roke 2. težek, ošaben: z mastitimi koraki se bližati mastíto prisl.: mastito je koračil po cesti; mastito je sedel za mizo ♪
  3.      mastíti 1 -ím nedov. (ȋ í) delati kaj mastno: lojnice mastijo z izločki kožno površino ◊ strojn. mazati z mastjo; tekst. škropiti predivo, navadno volneno, z emulzijo vode in olja zaradi lažjega predenja; usnj. ustrojeni koži dodajati maščobe, ki dajejo usnju želene lastnosti mastíti se ekspr. 1. s slastjo jesti kaj dobrega, navadno meso: mastiti se z mesom, s pečenko, z žganci / mastiti se pri bogato obloženi mizi; pren. zelo rad bi se mastil s tujim denarjem 2. debeliti se, rediti se: preveč se mastiš v tem ugodju / moj hranilnik se masti postaja vedno bolj poln maščèn -êna -o: zelo maščeno usnje ♦ teh. maščeno olje mešanica mineralnega olja in živalskega ali rastlinskega olja ♪
  4.      mastodón  in mastodónt -a m (ọ̑) pal. izumrli slonu podoben sesalec iz mlajše terciarne in začetka ledene dobe: odkriti ostanke mastodona ♪
  5.      máša  -e ž (á) 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; zlata maša; tiha maša brez petja / ljudje gredo od maše; iti k maši; biti pri maši // besedilo za ta obred: knjiga obsega nedeljske in praznične maše 2. muz. skladba na mašno liturgično besedilo: skladatelj je napisal tri maše / vélika maša 3. nižje pog., z oslabljenim pomenom, v zvezi gôtova maša poudarja trditev: tako bo, pa gotova maša ● pog. dati za mašo dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu; nar. mala maša praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme ♪
  6.      maščeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga maščuje ali se maščuje: maščevalec krivic, umorjenega očeta ♪
  7.      maščeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki se (rad) maščuje: maščevalen človek; ne bodi tako maščevalen / maščevalen značaj / maščevalni naklepi; rodila se je maščevalna misel ♪
  8.      maščeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki koga maščuje ali se maščuje: maščevalka umorjenega očeta; pren., pesn. vest, maščevalka zločina ♪
  9.      maščeválnež  -a m (ȃ) ekspr. maščevalen človek: ne bodi tak maščevalnež ♪
  10.      maščevánje  -a s (ȃ) neugodno dejanje, napravljeno komu kot odgovor za storjeno zlo, krivico: želja po maščevanju; ekspr.: kovati, kuhati maščevanje; prišel bo čas maščevanja ∙ ekspr. (nedolžna) kri kliče, vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjenega je treba maščevati; šalj. maščevanje je sladko // duševno stanje, v katerem se želi napraviti to dejanje: prevzelo ga je maščevanje; požig iz maščevanja / to je storil iz maščevanja; hiral je v maščevanju do sina // v zvezi krvno maščevanje, pri nekaterih (primitivnih) narodih navada, da praviloma moški član družinske skupnosti ubije ubijalca ali člana njegove družinske skupnosti: tam še obstaja krvno maščevanje / to je bilo krvno maščevanje ♪
  11.      maščeváti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico: maščevati krivico, razžalitev; maščevati bratovo smrt; sklenil je, da se bo maščeval; maščevati se komu; maščevati se za krivico, očeta; maščevati se nad kom maščeváti se nav. 3. os. povzročiti slabe, neprijetne posledice: malomarnost pri delu se bo kasneje zelo maščevala; to se jim bo še maščevalo ∙ vsaka krivica se maščuje maščeván -a -o: zločin je bil maščevan ♪
  12.      mášen  -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mašo: mašni plašč; mašna knjiga liturgična knjiga, v kateri so besedila za maše; mašna knjižica molitvenik; mašno vino vino, ki se uporablja pri maši ∙ star. to je njena mašna ruta boljša, nedeljska ♪
  13.      maševáti  -újem nedov. (á ȗ) rel. opravljati mašo: mašuje vsak dan ob sedmih; maševati na prostem, v cerkvi / maševati za pokojnega očeta ♪
  14.      mašílo  -a s (í) 1. stvar, s katero se maši: predivo je dobro mašilo; pri sodu, ki pušča, uporabljati mašila / kljub mašilu v ušesih je dobro slišal 2. knjiž., ekspr. kar nezadovoljivo nadomešča kaj: ta prizor v drami je le mašilo / urednik je zaradi pomanjkanja gradiva napisal za mašilo več pesmic ◊ lit. metrično mašilo beseda, ki se uporabi brez vsebinske potrebe za metrično polnost verza ♪
  15.      mašineríja  -e ž (ȋ) 1. pog. sestav strojev: tovarna ima obrabljeno, staro mašinerijo / odrska mašinerija; pren., ekspr. biti samo kolesce v mašineriji 2. ekspr. zapleten, navadno natančno, mehanično delujoč sistem, zlasti v družbenem življenju: mašinerija se je zganila; biti vključen v mašinerijo; birokratska, strankarska, vladna mašinerija; kolesje vojne mašinerije; mašinerija oblasti ♪
  16.      mašinizácija  -e ž (á) zastar. mehanizacija: mašinizacija kmetijstva, pisarniške službe ♪
  17.      mašíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre: mašiti luknje, špranje; mašiti žrela požiralnikov z odpadki; mašiti s krpami / mašiti steklenice / ekspr. mašiti rano, iz katere teče kri / mašiti luknje v obleki krpati / ekspr. da ne bi slišal, sem mašil ušesa ∙ ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice ♦ obrt. z delanjem goste nitne mreže nadomeščati raztrgani, izrabljeni del pletenine, tkanine; mašiti nogavice 2. ekspr. s silo spravljati v kaj: mašiti dračje v peč; mašiti seno v koš; mašiti snope v mlatilnico; mašiti si orehe v žepe 3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzel delati, da prihaja kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj: mašiti luknje na delovnih mestih; mašiti vrzeli v izobrazbi, znanju / luknje v svojem proračunu je mašil s honorarji 4. pog., ekspr. delati, sestavljati: celo popoldne sem mašil nalogo mašíti se ekspr. 1. naglo, pohlepno jesti: poglej ga, kako se maši; mašiti se z jedjo, žemljo; vrabec se požrešno maši; mašil se je, kolikor se je mogel 2. tlačiti se, riniti se: ljudje se nerodno mašijo skozi ozka vrata mašèč -éča -e: hodi po sobi, mašeč si ušesa; jedli so, mašeč si v usta velike kose štrukljev ♪
  18.      máškara  -e ž (á) 1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu: maškare hodijo po vasi; obleka za maškare; bil je oblečen, kot bi se napravil za maškare / pustne, ženitovanjske maškare / pog. iti v maškare 2. slabš. neprimerno, smešno oblečen človek: kdo pa je tista maškara ♪
  19.      maškaráda  -e ž (ȃ) nastop maškar: prirejati maškarade; pustna maškarada; obleke za maškarado; pren., slabš. takih maškarad, kot je bila ta proslava, nimam rad ♪
  20.      maškaráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. oblačiti v maškaro: maškarati otroka za pustno prireditev; vse dopoldne so se maškarali // slabš. neprimerno, smešno oblačiti: ta mati hčer preveč maškara ♪
  21.      mášnik  -a m (ȃ) 1. rel. duhovnik, ki mašuje: mašnik se obrne proti vernikom, stopi pred oltar 2. star. (katoliški) duhovnik: postal je mašnik / poslati po mašnika ♪
  22.      mát  -a m (ȃ) šah. položaj v igri, v katerem se kralj ne more ubraniti napadu: preprečiti mat; mat v treh potezah / v povedni rabi nasprotnik je bil v nekaj potezah mat premagan ∙ publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj; neskl. pril.: mat pozicija ♪
  23.      matemátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno ◊ filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; lingv. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula matemátično prisl.: matematično dokazati; biti matematično natančen; sam.: žarg. danes smo pisali matematično matematično šolsko nalogo ♪
  24.      matemátika  -e ž (á) 1. veda o lastnostih količin in prostorov: razvoj matematike; inštitut za matematiko / naslednjo uro bo matematika; profesor matematike; ocena iz matematike / žarg., šol. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic 2. ekspr., s prilastkom kar pokaže ekonomičnost, smiselnost česa: volilna, zavarovalna, življenjska matematika ● ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti ◊ mat. elementarna ali nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; gospodarska matematika ki proučuje gospodarske pojave; teoretična matematika ki raziskuje abstraktne matematične zakonitosti; višja matematika ki se obravnava na visokih šolah ♪
  25.      materiál  -a m (ȃ) 1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina: gorljiv, kvaliteten material; stvar iz lahkega materiala; laboratorij za preizkušanje materiala; raziskava materiala / umetni material / uporabljati umetne materiale vrste umetnega materiala // navadno v zvezi gradbeni material snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važen gradbeni material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo // s širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen: kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala 2. navadno s prilastkom predmeti, izdelki a) glede na nadaljnje uporabljanje pri izdelavi česa: zmanjkalo je materiala; material nabavljamo na različnih mestih; poraba materiala / inštalacijski, vodovodni material; material za električno napeljavo / odpadni material ♦ ekon. reprodukcijski material b) glede na uporabljanje pri kakem procesu, delu: osnovni, pomožni material / sanitetni, vojaški material / z oslabljenim pomenom: publ. človeški material ljudje; žarg. ta zbor ima dober pevski material pevce; police za notni material note 3. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa; gradivo: urejati, zbirati material; sodba je bila izrečena na podlagi obsežnega dokaznega materiala; knjiga vsebuje bogat fotografski material; ilustrativni, statistični material; material za razpravo, sejo / publ. skupščinski materiali ♪

   17.412 17.437 17.462 17.487 17.512 17.537 17.562 17.587 17.612 17.637  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA