Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (17.487-17.511)



  1.      màrsikàk  -a -o zaim. (-) star. marsikateri: marsikako noč je prejokala
  2.      màrsikatérikrat  prisl. (-ẹ̄) redko velikokrat, večkrat: marsikaterikrat bi zvečer rajši ostal doma
  3.      màrsikrat  prisl. () zastar. velikokrat, večkrat: to se je že marsikrat primerilo
  4.      mársovski  -a -o prid. () tak kot pri marsovcih: lutke z marsovskim izrazom / marsovski jezik
  5.      màrš  medm. () 1. voj. povelje za začetek korakanja: četa, naprej, marš 2. izraža ukaz za takojšnji odhod: marš, je zapodil psa iz veže / nizko vsi marš ven
  6.      maršál  -a m () 1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz-Tito 2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati maršal / letalski maršal ● ekspr. popotni maršal vodja potovanjavoj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti; zgod. maršal v fevdalizmu kdor skrbi za konje in konjske hleve na dvoru; dvorni maršal v nekaterih državah vodja dvornega urada, dvorni upravitelj
  7.      maršalát  -a m () pog. kabinet predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Tita: obrniti se na maršalat; poslati pismo na maršalat ◊ zgod. dvorni maršalat v nekaterih državah urad, ki ureja zasebne politične funkcije šefa države
  8.      maršálica  -e ž () star. maršalova žena: iti na večerjo k maršalici / gospa maršalica
  9.      maršálka  -e ž () star. maršalova žena: iti na večerjo k maršalki / gospa maršalka
  10.      maršírati  -am nedov. () 1. voj. hoditi v večji skupini pod vodstvom na večjo razdaljo: bataljon, četa, polk maršira 2. pog. korakati: vojaki se učijo marširati / ekspr. kam pa marširaš greš
  11.      márškompaníja  -e ž (-) voj., v stari Avstriji četa, pripravljena za odhod na fronto: marškompanija je odšla na fronto; moštvo marškompanije
  12.      máršrúten  -tna -o prid. (-) nanašajoč se na maršruto: maršrutni načrt ♦ žel. maršrutni vlak vlak, ki od odpremne do namembne postaje ne spreminja sestave tovora
  13.      martenzít  -a m () metal. prenasičena trdna raztopina ogljika v jeklu, ki nastane pri hitrem ohlajanju
  14.      márter  -tra m (á) nižje pog. trud, napor: takega martra nikomur ne privoščim; škoda martra za to
  15.      martínček  -čka m () majhen kuščar: čez kamen se je zapodil martinček; sedimo na soncu in se grejemo kakor martinčki ♦ zool. majhen kuščar sivkaste barve s sorazmerno veliko glavo, Lacerta agilis
  16.      martíni  -ja m () gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Martini: piti martini
  17.      Martínov 2 -a -o prid. () metal., v zvezi Martinova peč martinovka
  18.      martínovka  -e ž () metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek: napolniti martinovko
  19.      martínski  -a -o prid. () metal., v zvezah: martinski postopek postopek za pridobivanje jekla v martinovki; martinska peč martinovka; martinsko jeklo jeklo, ki se pridobiva v martinovki
  20.      martínščak  -a m () 1. agr. grozd na stranski mladiki, ki dozori zelo pozno ali pa ne dozori: samo kakšen martinščak s trdimi zelenimi jagodami je še ostal na trtah 2. nar. vzhodno mlado vino: je že martinščak
  21.      mártra  -e ž () star. trpljenje, bolečina: je že tako, da je človek rojen za martro / njeno življenje je bilo živa martra ● star. božja ali bridka martra križ s podobo Kristusa
  22.      mártrati  -am nedov. () nižje pog. mučiti: v internaciji so nas zelo martrali / kaj martraš konje / ne martraj se tako z delom / vsi se moramo martrati ● nižje pog. to ga že dolgo martra to bi že dolgo rad dobil, izvedel, spoznal
  23.      mártrnica  -e ž () 1. zastar. mučenka: priporočiti se martrnikom in martrnicam 2. nar. mučilnica: sesti na martrnico
  24.      mártrnik  -a m () 1. zastar. mučenec: priporočiti se martrnikom 2. nar. mučenik, trpin: on je samo ubog martrnik 3. nar. mučitelj: živinski martrnik 4. nar. koroško pijača iz že nekoliko otisnjenih sadnih tropin: sod martrnika
  25.      màrveč  in márveč vez. (; ) knjiž., v protivnem priredju ampak: ne delamo po ukazu, marveč po potrebi; ona ga ne sliši, marveč strmi v daljavo / sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno; reforma ni le naloga vodstva, marveč vsakega posameznika ∙ zastar. pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost rajši

   17.362 17.387 17.412 17.437 17.462 17.487 17.512 17.537 17.562 17.587  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA