Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (17.487-17.511) ![](arw_left.gif)
- màrsikàk -a -o zaim. (ȁ-ȁ) star. marsikateri: marsikako noč je prejokala ♪
- màrsikatérikrat prisl. (ȁ-ẹ̄) redko velikokrat, večkrat: marsikaterikrat bi zvečer rajši ostal doma ♪
- màrsikrat prisl. (ȁ) zastar. velikokrat, večkrat: to se je že marsikrat primerilo ♪
- mársovski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri marsovcih: lutke z marsovskim izrazom / marsovski jezik ♪
- màrš medm. (ȁ) 1. voj. povelje za začetek korakanja: četa, naprej, marš 2. izraža ukaz za takojšnji odhod: marš, je zapodil psa iz veže / nizko vsi marš ven ♪
- maršál -a m (ȃ) 1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz-Tito 2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati maršal / letalski maršal ● ekspr. popotni maršal vodja potovanja ◊ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti; zgod. maršal v fevdalizmu kdor skrbi za konje in konjske hleve na dvoru; dvorni maršal v nekaterih državah vodja dvornega urada, dvorni upravitelj ♪
- maršalát -a m (ȃ) pog. kabinet predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Tita: obrniti se na maršalat; poslati pismo na maršalat ◊ zgod. dvorni maršalat v nekaterih državah urad, ki ureja zasebne politične funkcije šefa države ♪
- maršálica -e ž (ȃ) star. maršalova žena: iti na večerjo k maršalici / gospa maršalica ♪
- maršálka -e ž (ȃ) star. maršalova žena: iti na večerjo k maršalki / gospa maršalka ♪
- maršírati -am nedov. (ȋ) 1. voj. hoditi v večji skupini pod vodstvom na večjo razdaljo: bataljon, četa, polk maršira 2. pog. korakati: vojaki se učijo marširati / ekspr. kam pa marširaš greš ♪
- márškompaníja -e ž (ȃ-ȋ) voj., v stari Avstriji četa, pripravljena za odhod na fronto: marškompanija je odšla na fronto; moštvo marškompanije ♪
- máršrúten -tna -o prid. (ȃ-ȗ) nanašajoč se na maršruto: maršrutni načrt ♦ žel. maršrutni vlak vlak, ki od odpremne do namembne postaje ne spreminja sestave tovora ♪
- martenzít -a m (ȋ) metal. prenasičena trdna raztopina ogljika v jeklu, ki nastane pri hitrem ohlajanju ♪
- márter -tra m (á) nižje pog. trud, napor: takega martra nikomur ne privoščim; škoda martra za to ♪
- martínček -čka m (ȋ) majhen kuščar: čez kamen se je zapodil martinček; sedimo na soncu in se grejemo kakor martinčki ♦ zool. majhen kuščar sivkaste barve s sorazmerno veliko glavo, Lacerta agilis ♪
- martíni -ja m (ȋ) gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Martini: piti martini ♪
- Martínov 2 -a -o prid. (ȋ) metal., v zvezi Martinova peč martinovka ♪
- martínovka -e ž (ȋ) metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek: napolniti martinovko ♪
- martínski -a -o prid. (ȋ) metal., v zvezah: martinski postopek postopek za pridobivanje jekla v martinovki; martinska peč martinovka; martinsko jeklo jeklo, ki se pridobiva v martinovki ♪
- martínščak -a m (ȋ) 1. agr. grozd na stranski mladiki, ki dozori zelo pozno ali pa ne dozori: samo kakšen martinščak s trdimi zelenimi jagodami je še ostal na trtah 2. nar. vzhodno mlado vino: je že martinščak ♪
- mártra -e ž (ȃ) star. trpljenje, bolečina: je že tako, da je človek rojen za martro / njeno življenje je bilo živa martra ● star. božja ali bridka martra križ s podobo Kristusa ♪
- mártrati -am nedov. (ȃ) nižje pog. mučiti: v internaciji so nas zelo martrali / kaj martraš konje / ne martraj se tako z delom / vsi se moramo martrati ● nižje pog. to ga že dolgo martra to bi že dolgo rad dobil, izvedel, spoznal ♪
- mártrnica -e ž (ȃ) 1. zastar. mučenka: priporočiti se martrnikom in martrnicam 2. nar. mučilnica: sesti na martrnico ♪
- mártrnik -a m (ȃ) 1. zastar. mučenec: priporočiti se martrnikom 2. nar. mučenik, trpin: on je samo ubog martrnik 3. nar. mučitelj: živinski martrnik 4. nar. koroško pijača iz že nekoliko otisnjenih sadnih tropin: sod martrnika ♪
- màrveč in márveč vez. (ȁ; ȃ) knjiž., v protivnem priredju ampak: ne delamo po ukazu, marveč po potrebi; ona ga ne sliši, marveč strmi v daljavo / sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno; reforma ni le naloga vodstva, marveč vsakega posameznika ∙ zastar. pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost rajši ♪
17.362 17.387 17.412 17.437 17.462 17.487 17.512 17.537 17.562 17.587