Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (17.337-17.361) ![](arw_left.gif)
- malopríd -a m (ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: treba bi bilo kaznovati tega maloprida ♪
- maloprída -e ž (ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: s to maloprido se že ne boš omožila ♪
- maloprída m neskl. (ȋ) star., v imenovalniku ali tožilniku ničvreden človek, malopridnež: razglasiti koga za maloprida / ti maloprida ti tak ♪
- malopríden -dna -o prid., maloprídnejši (í ȋ) 1. ekspr. ničvreden, malovreden: malopriden človek; malopriden sin / zabavati se z malopridnimi ženskami vlačugami, prostitutkami / sovražil je pokvarjenost malopridnega sveta / zašel je na malopridno pot 2. zastar. ki ne daje veliko koristi: ob poti raste malopridno grmovje ♪
- maloprídnež -a m (ȋ) ekspr. ničvreden, malovreden človek: iz malopridneža je postal priden in vesten človek; v svoji okolici je veljal za malopridneža; ko se je klatil po svetu, se je seznanil z mnogimi malopridneži // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bi bilo kaznovati malopridneže, ki so razbili okna ♪
- maloprídnik -a m (ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: to je največji malopridnik med nami; nimamo opravka z dobrimi ljudmi, ampak z malopridniki // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bo kaznovati malopridnike, ki so lovili ptiče ♪
- maloprídnost -i ž (í) 1. ekspr. lastnost, značilnost malopridnega, ničvrednega človeka: njegova malopridnost ni poznala meje / ti fantje so cvet malopridnosti; imeli so ga za zgled malopridnosti 2. star. ničvredno, malovredno dejanje: naredil sem malopridnost; poskušal je, da se malopridnost ne bi razvedela 3. ekspr., redko ničvreden, malovreden človek: tej malopridnosti se vse posreči prej kot drugim ljudem / kot nagovor le pazi se, ti malopridnost ti taka ♪
- malorúski -a -o prid. (ȗ) star. ukrajinski: maloruski jezik / maloruske stepe ♪
- malorúščina -e ž (ȗ) star. ukrajinščina ♪
- málosêrijski -a -o prid. (ȃ-é) nanašajoč se na izdelavo v majhnih serijah: maloserijski izdelek / maloserijska proizvodnja málosêrijsko prisl.: ta izdelek proizvaja podjetje maloserijsko ♪
- malosŕčen -čna -o prid. (ȓ) star. malodušen, neodločen: biti, postati malosrčen; strah ga je naredil malosrčnega / imeti malosrčen značaj ♪
- malosŕčnost -i ž (ȓ) star. malodušnost, neodločnost: obšla ga je silna malosrčnost; trpljenje in nadloge so ga pahnile v malosrčnost / literaturo je prevzela neka apatična malosrčnost ♪
- málost tudi malóst -i ž (á; ọ̑) 1. star. kar je malo pomembno, nepomembno; malenkost: tu pa tam je opozoril na kako malost; ob malostih okoli sebe ne vidi velikih stvari; ne mara se ukvarjati z malostmi // malo pomemben, malo vreden predmet: s to malostjo sem se te spomnil za rojstni dan 2. redko lastnost, značilnost majhnega; majhnost: malost moje domovine; številčna veličina in malost / polašča se ga čustvo malosti ♪
- málosten tudi malósten -tna -o prid. (á; ọ̑) star. malenkosten: malostni ostanki nekdanjega trdnega zidu / malostni ljudje ♪
- maloščetínec -nca m (ȋ) nav. mn., zool. mnogočlenarji, ki imajo na členih malo ščetin, Oligochaeta ♪
- maloštevílen -lna -o prid. (ȋ) publ. ki obstaja v majhnem številu: maloštevilne hiše; skrbno je hranila njegova maloštevilna pisma; taka najdišča so maloštevilna redka / veliki in maloštevilni narodi majhni ♪
- malôten -tna -o prid. (ó) zastar. malenkosten, majhen: to so le malotne napake; vse se mu je zdelo malotno in nepomembno / ljudje malotnega značaja ♪
- maloúmen -mna -o prid. (ú ū) evfem. nespameten, neumen: maloumen človek / slabo in maloumno literarno delo; maloumno govorjenje maloúmno prisl.: zakaj si se tako maloumno napil ♪
- maloúpnost -i ž (ū) star. malodušje: biti nagnjen k maloupnosti; toniti v maloupnost ♪
- malovédnež -a m (ẹ̑) star. nevednež: ko sem ga spoznal, je bil resničen malovednež ♪
- malovrédnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost malovrednega: malovrednost del, ki jih ta kritika obravnava / padel je na dno malovrednosti in malopridnosti ♪
- maltuzianízem -zma m (ȋ) soc. teorija, po kateri število ljudi hitreje narašča kot možnosti za pridobivanje hrane: pristaš maltuzianizma ♪
- malvázija in malvazíja -e ž (á; ȋ) 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazija je dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije ♪
- máma -e ž (á) v družinskem okolju ženska v odnosu do svojega otroka: mama peče kruh; pokliči mamo; z mamo je šel v trgovino / kot nagovor mama, igraj se z nami; v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama / stara mama stara mati, babica ∙ ekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane ♪
- mamán in mamá ž neskl. (ȃ) star., v meščanskem okolju mama, mati: hči je podobna svoji maman; dobrodušna maman ♪
17.212 17.237 17.262 17.287 17.312 17.337 17.362 17.387 17.412 17.437