Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (17.312-17.336)


  1.      malinják  -a m (á) 1. agr. nasad malin: delati v malinjaku 2. bot. grmičasta rastlina z užitnimi, navadno rdečimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih, Rubus idaeus: cvet, plod malinjaka ♪
  2.      málinski  -a -o prid. (á) star. mlinski: malinski kamen; malinsko kolo ♪
  3.      malíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž., redko omalovaževati, podcenjevati: ista dela je nekaj časa malil, nekaj časa pa povzdigoval ♪
  4.      málko  prisl. (ā) star. malo, malce: glas se mu malko trese / prinesi malko drv ♪
  5.      malkontènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. nezadovoljnež, godrnjač: prenapeti malkontenti ♪
  6.      málo  prisl. (á) 1. izraža majhno stopnjo: knjiga je malo pomembna; malo vredni predmeti; malo znani kraji / v družbi malo velja; malo mu je mar za red // ekspr., okrepljen izraža prav majhno stopnjo: za predpise se menijo bolj malo; o konjih je vedel bore malo; kako malo vam je za pravice; francosko razume malo ali nič / prav tako malo se spozna na glasbo kot jaz nič 2. izraža majhno količino ali mero a) s samostalnikom: do odhoda je (le) malo časa; v takem položaju imamo malo upanja na uspeh; v shrambi je le še malo živil; zemlja z malo dušika; z malo besedami vse pove / ekspr.: časa ima malo malo; nekam malo nas je; denarja ima prav malo, zelo malo; elipt. lep dan je, da malo takih b) z glagolom: malo govoriti, misliti, pojesti; ne malo, veliko mi je pomagal // ekspr., navadno v zvezi z manjkati izraža, da je dejanje blizu uresničenja: malo je manjkalo, pa bi ga (bilo) povozilo; elipt. pri predavanju se zelo dolgočasijo, malo da ne zaspijo 3. ekspr., v zvezi s tisto, to izraža prav majhno količino: še tisto malo nam ne privoščijo; še to malo hrane bi nam vzeli? 4. evfem. izraža nezadostno stopnjo: take besede so malo premišljene / malo hvaležna naloga nehvaležna 5. ekspr., v nikalnih stavkih, v zvezi s še, niti, tudi izraža močno zanikanje: še malo mu ni podoben; to me niti malo ne zanima; tudi malo se ni zmenil zanjo 6. ekspr., v nikalnih stavkih izraža veliko mero, stopnjo: denarja ni bilo malo; to me ni malo razveselilo 7. ekspr., navadno nepoudarjen izraža nedoločeno omejitev povedanega: že malo črviv; pri delu je priden, le malo neroden je še; malo čudno se mi zdi; danes pridi malo prej; malo čez poldne / malo močnejši sem pa že od tebe / počakajte malo; malo bolj odpri oči / on je malo čudaka ● pog., ekspr. včasih sta si bila malo tako sta se imela nekoliko rada; pog., ekspr. to je malo veliko zame preveč; pog. en malo, star. eno malo mi že pomaga malo, nekoliko; ekspr. še malo, pa bomo doma kmalu; ekspr. kratko in malo (ne) grem izraža podkrepitev trditve ali zanikanja; ekspr. malo po malo sneži pomalo; ekspr. ne razumem ga ne malo ne dosti prav nič; preg. boljše malo kot nič; preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni; prim. kratkomalo, majhen, mali, malodane, malopomemben, maloprej, manj, najmanj, nemalo, zamalo ♪
  7.      malobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) redkobeseden: malobeseden človek; postal je malobeseden // knjiž., redko ki obsega malo besed: malobeseden odgovor ♪
  8.      malobrížen  -žna -o prid. (ȋ) star. ki kaže malo zanimanja, ravnodušen: pripovedovati malobrižnim ljudem; malobrižen do dela; malobrižen za življenje okrog sebe / hoditi z malobrižnim korakom malobrížno prisl.: malobrižno odgovoriti ♪
  9.      malobrížnost  -i ž (ȋ) star. lastnost, značilnost človeka, ki kaže malo zanimanja, ravnodušnost: malobrižnost do vsega / bolezen se je ponovila zaradi bolnikove malobrižnosti; z malobrižnostjo povzročiti nesrečo z malomarnostjo ♪
  10.      maločlénar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz malo členov, Oligomeria: mnogočlenarji in maločlenarji ♪
  11.      malodóbrn  -a -o prid. (ọ̄) zastar. ničvreden, malovreden: malodobrn človek; v tatvino ga je zapeljala njegova malodobrna družba / tako dokazovanje je malodobrno ♪
  12.      malodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: malodušen človek; ne bodimo malodušni; postati malodušen / malodušne misli; delati kaj z malodušnim srcem malodúšno prisl.: malodušno govoriti malodúšni -a -o sam.: govoril je tako odločno, da so se tudi najbolj malodušni nekoliko pomirili; v njegovem govorjenju je bilo nekaj malodušnega ♪
  13.      malodúšje  -a s (ȗ) stanje človeka, ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: kljub neuspehu ga ni prevzelo malodušje; malodušje je zajelo vso skupino; kazati, vzbujati malodušje; pretirana samozavest in malodušje ♪
  14.      malojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) star. ki malo je: malojeden človek ♪
  15.      málokàk  -a -o zaim. (á-ȁ) star. malokateri: malokak fant njegovih let je bil tako pogumen ♪
  16.      málokatéri  -a -o zaim. (á-ẹ̄) izraža precej majhno število oseb ali stvari iz določene vrste: v malokateri knjigi je opis tako živ; sam.: malokatera se ga spomni; všeč mu je kakor malokatera zelo ♪
  17.      málokatérikrat  prisl. (á-ẹ̄) star. malokrat, malokdaj: taka priložnost se malokaterikrat ponovi ♪
  18.      málokdó  málokóga zaim. (á-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: malokdo se ga še spomni; ta pot je malokomu znana ∙ pripovedovati je znala kakor malokdo zelo dobro ♪
  19.      malokŕvnost  -i ž (ŕ) 1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: ugotoviti malokrvnost; znaki malokrvnosti 2. publ. slabokrvnost, anemija: zdravilo proti malokrvnosti // knjiž. neizrazitost, medlost: malokrvnost čuta za čast; malokrvnost pisateljevih junakov ♪
  20.      maloléten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. ki (še) ni polnoleten; mladoleten: maloletni zločinec ♪
  21.      malomárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost malomarnega človeka: učiteljica je očitala učencu malomarnost; malomarnost pri delu / napako je spregledal iz malomarnosti / sprva je kazal malomarnost do svoje nove znanke / jezikovne malomarnosti ♦ jur. uboj iz malomarnosti ♪
  22.      malomeščàn  in malomeščán -ána m (ȁ á; ȃ) 1. soc., v kapitalizmu pripadnik drobne buržoazije: slovenski malomeščani; bogatenje malomeščanov; pren. komandant jih je zmerjal z malomeščani 2. star. prebivalec majhnega mesta: tržani in malomeščani 3. slabš. samozadovoljen, družbeno brezbrižen človek: slabo se počuti med takimi malomeščani; ozkosrčen malomeščan ♪
  23.      malomeščánstvo  -a s (ȃ) 1. soc. lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; drobna buržoazija: obrtniško malomeščanstvo; slovensko malomeščanstvo; malomeščanstvo in delavstvo 2. nav. slabš. miselnost, lastnosti malomeščanov: ne more se otresti svojega malomeščanstva / očitati komu malomeščanstvo ♪
  24.      máloobméjen  -jna -o prid. (ȃ-ẹ̄) nanašajoč se na obmejno področje sosednjih sodelujočih držav: maloobmejni promet / maloobmejna dovolilnica / maloobmejni prehod je zdaj postal mednarodni prehod ♦ jur. maloobmejni sporazum ♪
  25.      máloodjèm  -éma m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́) elektr. odjem električnega toka nizke napetosti: tarifne postavke za maloodjem ♪

   17.187 17.212 17.237 17.262 17.287 17.312 17.337 17.362 17.387 17.412  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA