Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (16.462-16.486)



  1.      latínstvo  -a s () miselnost, kultura, ki izhaja iz latinske tradicije, literature: posnemanje latinstva; zadnji predstavnik mednarodnega latinstva
  2.      latínščina  -e ž () 1. latinski jezik: vsa svoja dela je napisal v latinščini; znanje latinščine / cerkvena, klasična latinščina / prvo uro smo imeli latinščino pouk tega jezika 2. ekspr., navadno v zvezi lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih: stari lovci so znani po svoji lovski latinščini
  3.      látje  -a stil. latjè -à s (ā; ) 1. več latov, lati: proso ima polno, težko latje; ovseno latje / oves gre v latje dela late / koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
  4.      látnica  -e ž () redko lata: trhla latnica se je zlomila pod težo snopov / razmajane latnice v plotu
  5.      látnik  -a m () ogrodje (iz lat, letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: trta se vzpenja po latniku; latnik za marelice, vrtnice / sedeti pod latnikom; gost, senčnat latnik
  6.      látovščina  -e ž (á) 1. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: latovščina kramarjev v pristanišču / slabš. pisateljeva nabrekla latovščina jezik, stil // posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: latovščina pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon: poslovna, vojaška latovščina 2. govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov: šolarji so se pogovarjali v latovščini
  7.      latrína  -e ž () preprosto stranišče na prostem, zlasti v taborišču: pregrade latrin; izkopati jamo za latrino / v kotu celice je bila kabina z latrino
  8.      látva 1 -e ž (ā) redko lata, letev: raztrgana streha kaže latve
  9.      láva 2 -e ž (ā) 1. star. kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca: zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava 2. nekdaj zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil: strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo
  10.      lavantínski  -a -o prid. () rel., v zvezi lavantinska škofija škofija, ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru
  11.      lávast  -a -o prid. (ā) ki vsebuje lavo: lavasta tla / lavasta snov podobna lavi
  12.      lávdon  -a m () 1. pog., ekspr. oblasten, neukrotljiv človek: kakšen lavdon je ta ženska / kdo bi ugnal tega mojega lavdona, je vzdihovala mati 2. nižje pog., v medmetni rabi, navadno v zvezi fiks lavdon izraža močno podkrepitev trditve: fiks lavdon, da je tako / fiks lavdon, daj mi že mir
  13.      lávfar  -ja m (á) nav. mn., etn. vsaka od ustaljeno oblečenih pustnih šem, ki nastopajo v Cerknem: lavfarji tekajo po cesti
  14.      lavína  -e ž () 1. snežni plaz: odjuga je sprožila lavino; nevarnost lavin; čustva so ga zajela kakor neustavljiva lavina 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: lavina tankov se je razlila po pokrajini / sprožiti lavino laži in podtikanj
  15.      lavíranje 1 -a s () glagolnik od lavirati1: dolgotrajno laviranje / za stranko je bilo značilno taktično laviranje / politika laviranja med nasprotji
  16.      lavírati 1 -am nedov. () 1. navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru; križariti: jadrnica je lavirala in se bližala pristanišču 2. knjiž. ravnati previdno, primerno okoliščinam za dosego cilja: politik je laviral in sklepal kompromise; znal je tako spretno lavirati, da si je pridobil vodilno mesto / lavirati med političnimi strankami omahovati
  17.      lávra  -e ž () v pravoslavni cerkvi velik, pomemben samostan
  18.      lavreát  -a m () knjiž. umetnik, znanstvenik, ki dobi kako visoko nagrado ali priznanje, nagrajenec: letošnji lavreat je predstavnik moderne arhitekturne smeri / biti Nobelov lavreat za mir
  19.      lazánja  tudi laságna -e [lazanja] ž () nav. mn., gastr. pečena jed iz rezančnega testa z različnimi nadevi: postreči z lazanjami / mesne, zelenjavne lazanje
  20.      lazarón  -a m (ọ̑) nav. slabš., v južnoitalijanskem okolju postopač, delomrznež, berač: neapeljski lazaroni
  21.      lázica  -e ž () šalj., redko uš: tam je zelo umazano, lahko stakneš še kako lazico
  22.      lazíti  in láziti -im, tudi láziti -im nedov. ( á ; á ) 1. premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom: gledal je kače, kako lazijo; deževniki lazijo po prekopani zemlji; laziti sem in tja // premikati se (sem in tja) tako, da je telo zelo blizu podlage: muha lazi; mravlje lazijo po mravljišču // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, pač pa že lazi; ne upam si laziti po teh skalah; otrok lazi pod mizami 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se (sem in tja): bled in brez moči lazi okoli hiše; bolnik lazi kot senca / vsak dan težko obložen lazi iz doline / tat tiho lazi; lazil je okoli stavbe in oprezoval 3. ekspr. hoditi: laziti ob palici; ne lazi po blatu; laziš kot polž zelo počasi / cele dneve lazi brez cilja okoli / laziti po vseh štirih / laziti k dekletu; po gozdu lazi za zajci; ne morem mu ubraniti, da ne bi lazil po hribih / za tisto vdovo lazi / njegov oče je lazil še v strgani obleki, on pa je bogataš 4. večkrat lesti: gosenica je lazila od enega roba lista do drugega / otrok kar naprej lazi pod klop / bolnik rad lazi k oknu ● knjiž. tam lazijo kače živijo, so; pog., ekspr. laziti okrog žensk, za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; ekspr. gospodar lazi za hlapci jih skrivaj nadzoruje; slabš. slišal sem, da lazi za tistim oznanjevalcem novih naukov je njegov privrženec; ekspr. ne lazite po prstih za mojim hrbtom ne delujte, ne ukrepajte zahrbtno proti meni; ekspr. kod pa tako dolgo lazi kje je, kje se mudi, zadržuje lazèč -éča -e: lazeča golazen
  23.      lázno  -a s (á) star. prosti čas: med delom in laznom
  24.      lazúr  -a in -ja m () knjiž., redko nebesna, svetlo modra barva: lazur neba // nebo take barve: bel oblak na lazuru
  25.      lazurít  -a m () temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: zapestnica iz lazuritamin. rudnina natrijev aluminijev silikat

   16.337 16.362 16.387 16.412 16.437 16.462 16.487 16.512 16.537 16.562  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA