Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (1.587-1.611)


  1.      juristaríja  -e ž (ȋ) slabš. pravništvo, pravo: pustil je juristarijo in se lotil drugega posla; ves večer so govorili samo o juristariji ♪
  2.      júrta  -e ž (ȗ) v azijskem okolju okrogel, kupolast šotor, narejen zlasti iz kož in klobučevine: prebivati v jurti ♪
  3.      júta  -e ž (ú) dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine: izdelki iz jute; predilnica za juto / gojiti juto jutovec // pog. jutovina: kupiti dva metra jute ♪
  4.      jútast  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na juto: jutasta preja, tkanina / jutasta vreča ♪
  5.      júžnoštájerski  -a -o prid. (ū-ȃ) 1. nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: narodno življenje v južnoštajerskih mestih in trgih 2. nanašajoč se na južni del Štajerske: južnoštajersko področje ♪
  6.      kabotáža  -e ž (ȃ) navt. promet po obalnem morju med pristanišči iste države; obalna plovba: predpisi za kabotažo ♪
  7.      kabotážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kabotažo: kabotažna trgovina / kabotažna plovba ♪
  8.      kacétar  -ja m (ẹ̑) žarg. interniranec, taboriščnik: mučenje kacetarjev ♪
  9.      kaducitéta  -e ž (ẹ̑) jur. dejstvo, da zapuščina brez dedičev postane družbena lastnina: nastop kaducitete ♪
  10.      kaftán  -a m (ȃ) v orientalskem okolju plašču podobno ohlapno vrhnje oblačilo: dolg, črn kaftan ♪
  11.      kajúta  -e ž (ȗ) knjiž. kabina (na ladji): spati v kajuti pod krovom / kajute je zalila voda / krmarska kajuta; potniške kajute ♪
  12.      kalamitéta  -e ž (ẹ̑) 1. agr. čezmerno razmnoževanje škodljivih živali, zlasti žuželk: proučevati kalamiteto 2. zastar. stiska, težava: bil je v nenehnih denarnih kalamitetah ♪
  13.      kalóta  -e ž (ọ̑) 1. arhit. polkrogelni del kupole: mogočna kalota cerkvene kupole 2. grad. zidani obok v predoru: zidati kalote s kamnom ◊ anat. (lobanjska) kalota lobanjski svod ♪
  14.      kamenáta  -e ž (ȃ) nekdaj (grajska) soba s kaminom: pusta, neprijazna kamenata ♪
  15.      kanásta  -e ž (ȃ) igr. igra, navadno z dvema snopoma po dvainpetdeset kart in štirimi jokerji: igrati kanasto ♪
  16.      kánta  -e ž (ȃ) ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti bencin v kanto / bencinska kanta; kanta za nafto, olje // nav. ekspr. večja posoda, navadno s pokrovom: imajo polne kante masti / kanta za smeti ♪
  17.      kantaridín  -a m (ȋ) farm. strup iz španske muhe ♪
  18.      kantáta  -e ž (ȃ) muz. večja vokalna in instrumentalna skladba za soliste, zbor in orkester: izvajati kantato; slavnostna kantata; skladatelj kantat in oratorijev ♪
  19.      kantáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kantato: skladba je bolj operna kot kantatna / kantatni slog ♪
  20.      kántávtor  -ja m (ȃ-ā) publ. skladatelj in pevec lastne skladbe: nastop italijanskega kantavtorja ♪
  21.      kapacitéta  -e ž (ẹ̑) 1. sposobnost vsebovati, sprejeti kaj vase, zlasti v večji količini, zmogljivost: imeti kapaciteto; majhna, velika kapaciteta; kapaciteta skladišča je tisoč kubičnih metrov / kapaciteta ceste, pristanišča; kapaciteta ladje nosilnost; pren. umska kapaciteta // sposobnost obrata, tovarne, da naredi, proizvede določeno količino izdelkov: kuhinja je povečala svojo kapaciteto / premogovnik dela s polno kapaciteto 2. mn., publ., navadno s prilastkom vse razpoložljive naprave, sredstva, ki kot celota služijo za opravljanje kake dejavnosti: gostinske, industrijske, predelovalne kapacitete; izkoriščanje, rekonstrukcija obstoječih kapacitet / hotel je oddal vse proste kapacitete 3. ekspr. kdor zelo obvlada kako področje, zlasti znanstveno: on je velika kapaciteta; pri raziskavah sodelujejo same znane kapacitete; kapaciteta za biologijo ◊ elektr. kapaciteta akumulatorja sposobnost akumulatorja, izražena v množini elektrine, ki jo lahko odda; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; med. vitalna kapaciteta pljuč dihalna sposobnost pljuč, izražena v količini zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu ♪
  22.      kapétan  -a m (ẹ̑) 1. čin v kopenski vojski ali v letalstvu, za stopnjo višji od poročnika, ali nosilec tega čina: četi poveljuje kapetan / napredovati v kapetana ♦ voj. kapetan fregate čin, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina; kapetan korvete; kapetan bojne ladje čin, za stopnjo višji od kapetana fregate, ali nosilec tega čina; kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina 2. šport. vodja tekmovalnega moštva: kapetan reprezentance / zvezni kapetan ♪
  23.      kapetánica  -e ž (ȃ) star. kapetanova žena: gospa kapetanica ♪
  24.      kapetaníja  -e ž (ȋ) navt. kapitanija ♪
  25.      kapétanka  -e ž (ẹ̑) šport. ženska oblika od kapetan: kapetanka ženske reprezentance ♪

   1.462 1.487 1.512 1.537 1.562 1.587 1.612 1.637 1.662 1.687  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA