Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (14.737-14.761)


  1.      knjížica  -e ž (í) manjšalnica od knjiga: brati knjižico; listati po knjižici; drobna knjižica praktičnih nasvetov / vpisati v knjižico / čekovna knjižica sešitek čekovnih golic; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; hranilna knjižica v katero se vpisujejo varčevalčeve vloge, dvigi in obresti; vojaška knjižica dokument, ki izkazuje identiteto, uspeh med služenjem vojaškega roka in kasneje vojno razporeditev vojaškega obveznika; zdravstvena knjižica dokument o zdravstvenem zavarovanju z najvažnejšimi podatki o zdravljenju ♦ šol. dijaška knjižica nekdaj knjižica za vpis dijakovega uspeha in vedenja ♪
  2.      knjížnica  -e ž (ȋ) 1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja knjige: knjižnica ima nekaj zelo dragocenih rokopisov; knjižnica vpisuje nove člane; izposoditi si knjigo v knjižnici / ljudska, pionirska, študijska, znanstvena knjižnica / Narodna in univerzitetna knjižnica // sistematično urejena zbirka knjig: dopolnjevati knjižnico z novimi knjigami; ima bogato knjižnico; zasebna knjižnica // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: študira v knjižnici; čaka ga pred knjižnico 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: ima vse knjige knjižnice Sinjega galeba; urednik Zabavne knjižnice ♪
  3.      knjížničen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na knjižnico: knjižnični inventar; dopolnjevati knjižnično gradivo / razširiti knjižnično mrežo ♪
  4.      knjížnost  -i ž (ȋ) zastar. književnost, literatura: narod z bogato knjižnostjo / leposlovna knjižnost ♪
  5.      knockdown  -a [nòkdáu̯n] m (ȍ-á) šport. stanje pri boksu, ko sodnik zaradi oslabelosti enega od igralcev prekine dvoboj za največ deset sekund: v prvi rundi je bil v knockdownu // udarec, ki povzroči to stanje: dobil je knockdown ♪
  6.      knójevec  -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Korpusa narodne obrambe Jugoslavije: knojevci so uspešno izpolnjevali svoje naloge ♪
  7.      know-how  -a [nóu̯háu̯] m (ọ̑-ȃ) knjiž. na raziskovanju, izkušnjah temelječe znanje, zlasti tehnično, za (praktično) uresničitev zastavljenih nalog: biti odvisen od tujega know-howa; tehnološki know-how ♪
  8.      ko  vez. I. v odvisnih stavkih 1. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje a) da se dejanje odvisnega stavka godi istočasno z dejanjem nadrednega: ko sem se bližal domu, me je oče čakal pred vrati; ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko / ekspr. so dnevi, ko ne more nič delati / s prislovom: medtem ko stopa po gozdu, poči strel; kmet zaloti zajca, ravno ko obira zelnato glavo b) da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: ko prideš domov, napiši pismo; o tem se pogovoriva, ko se vrnem / s prislovom: brž ko se vreme izboljša, se odpravim na pot; potem ko so otroci odrasli, so se razkropili po svetu; pokliči me, takoj ko se vrneš c) nav. ekspr. da se dejanje odvisnega stavka zgodi po dejanju nadrednega: ne bo dolgo, ko bomo pod svojo streho / s prislovom za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil preden // navadno v zvezi medtem ko za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka: medtem ko sem se jaz moral učiti, so hodili drugi v kino; oni imajo vino, medtem ko pijemo mi samo vodo / publ.: medtem ko naši prevozniki niso povišali cen, so tuji podvojili stroške prevoza; lani je imela industrija precej težav, medtem ko je položaj letos mnogo boljši letos pa 2. ekspr., v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: zdaj pa imaš, ko si tako nerodna; kaj bi tajil, ko pa je res; ne more brati, ko pa nima očal pri sebi 3. knjiž., v pogojnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: prav rad bi ti posodil, ko bi imel toliko / ko bi se bil fant vsaj malo učil, bi bil izdelal // ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje želje ali omiljenega ukaza: ko bi si le dal kaj dopovedati; ko bi ti vedela, kako je pri nas hudo; prosil bi vas, ko bi mi dali koga za spremstvo / kaj, ko bi poslali po zdravnika 4. knjiž., nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: ko bi tudi imel, tebi ne bi dal; tudi v kuhinjo ni pogledala, ko je sicer rada stopila tja 5. knjiž., v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom ali v zvezi z da za izražanje približne, dozdevne podobnosti; kakor, kot: pregiba ustnice, ko da moli; odskočil je, ko da bi ga (bila) kača pičila 6. ekspr., v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: bolj ko vpije, manj ga poslušajo; dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala ll. pog., med členi v stavku kakor, kot: a) dela ko v prejšnjih časih b) letošnja prireditev je lepša ko lanska / ni tako močen ko brat / ni mi pisal več ko enkrat c) vede se ko gospodar / drži se ga ko klop; krade ko sraka; molči ko grob; bled ko zid; lačen ko volk; star ko zemlja; tema je ko v rogu č) tega ne povej drugemu ko njemu ● nar. zahodno ko hitro je stopil iz hiše, ga je zmrazilo kakor hitro; ekspr. naj pride prej ko mogoče ali prej ko prej kar se da hitro, kar najhitreje; prim. bržkobrž, prejkoprej, slejkoprej ♪
  9.      ko...  ali kò... predpona v sestavljenkah (ȍ) za izražanje a) obstajanja poleg, vzporedno s tem, kar je pomen osnovne besede: koaksialen, koeksistenca, kovalenten b) delovanja skupaj s kom, čim: kooperacija, koprodukcija, korepetirati ♪
  10.      kòadjútor  -ja m (ȍ-ȗ) rel. škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije in ima pravico postati njegov naslednik, škof pomočnik ♪
  11.      kòaksiálen  -lna -o prid. (ȍ-ȃ) elektr., navadno v zvezi koaksialni kabel kabel iz dveh, med seboj izoliranih vodnikov, ki imata isto, skupno os ♪
  12.      koalícija  -e ž (í) publ. zveza strank, držav za dosego skupnega cilja: zavezniške države so predstavljale antihitlerjevsko koalicijo / povezati se v koalicijo / koalicija buržoaznih strank / vladna koalicija zlasti v zahodnih državah dve ali več strank, ki zastopajo skupne interese v vladi ♪
  13.      koalicíjski  tudi koalícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na koalicijo: prerast Osvobodilne fronte iz koalicijskega gibanja v enotno gibanje / koalicijski odnosi / koalicijska vlada zlasti v zahodnih državah vlada, v kateri sodelujejo predstavniki dveh ali več strank ♦ voj. koalicijska vojna vojna, v kateri se na eni ali na obeh straneh bojuje več, že v mirnem času vojaško povezanih držav ♪
  14.      kobál  tudi kobálj -a [prva oblika au̯ in al] m (ȃ) star. mesto med nogami, korak: do kobala se je udiralo ∙ star. sklonil se je in pogledal skozi kobal skozi razširjene, razmaknjene noge; prim. okobal ♪
  15.      kobál  tudi kobálj [prva oblika au̯ in al] prisl. (ȃ) star. v razkoračenem položaju kakor pri jahanju; okobal: sedeti kobal na skali, v sedlu / v kobal sesti na hlod, stol ♪
  16.      kobálast  in kobáljast -a -o prid. (ā) nanašajoč se na kobaljo ali kobal: kobalast moški / kobalasta stoja / kobalasto drevo ♪
  17.      kobálja  -e ž (á) 1. star. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: na voz je naložil tri kobalje / splezati v kobaljo hrasta v prostor med kraki drevesa 2. nav. mn., zastar. noga: potegnil ga je za kobalje iz vode; dolge, suhe kobalje / v prislovni rabi v kobaljo sedeti okobal // mesto med nogami, korak: hlače so se v kobalji raztrgale ♪
  18.      kóbalt  -a m (ọ̑) kem. zelo trda, magnetna težka kovina sive barve, element Co: bogata nahajališča kobalta ♪
  19.      kobíla  -e ž (í) 1. odrasla samica konja: kobila je zarezgetala; napreči, pognati kobilo / čistokrvna, plemenska kobila; grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen ∙ preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto 2. nizko ženska močne postave, navadno mlajša: zbrale so se same kobile / vse tri hčere so bile prave kobile 3. nar. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza: hlod sta položila na kobilo / tesarska kobila // opornik, navadno pri lesenem mostu; mostna koza: med kobilami je tekel potok / mostna kobila ♪
  20.      kobílar  in kobilár -ja m (ȋ; á) zastar. konjar: kobilarji in mešetarji ♪
  21.      kobílast  -a -o prid. (í) nizko velik, neroden: kobilasta ženska ♪
  22.      kobílica  -e ž (í) 1. žuželka zelene barve z zelo dolgima zadnjima nogama: po travniku so poskakovale kobilice; cvrčanje kobilic; vojakov je bilo kot kobilic 2. nav. ekspr. manjšalnica od kobila: svoje kobilice ne bi dal za štiri konje; pripeljal se je s črno kobilico 3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: teše kobilico / ladijska kobilica; kobilica čolna / položiti, postaviti kobilico začeti graditi ladjo, čoln ◊ muz. kobilica ploščica na trupu godalnih instrumentov, čez katero so napete strune; zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria ♪
  23.      kobúl  -a m (ȗ) več tesno skupaj rastočih cvetov ali plodov: na koncih vejic so zorele v kobulu zelene jagode / odtrgala je kobul cvetja ♦ bot. kobul socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz iste točke glavne osi; sestavljeni kobul socvetje s kobulčki na poganjkih, ki rastejo iz iste točke glavne osi ♪
  24.      kobúlast  -a -o prid. (ú) podoben kobulu: kobulasta oblika / kobulasti cveti ♦ bot. kobulasta vetrnica visokogorska rastlina z deljenimi listi in navadno belimi cveti v kobulu, Anemone narcissiflora ♪
  25.      kobúlček  -čka m (ȗ) manjšalnica od kobul: kobulček jagod ♦ bot. kobulček socvetje na posameznem poganjku sestavljenega kobula; zali kobulček rastlina z drobnimi cveti v kobulih, ki jih obdajajo beli ali rdečkasti listi, Astrantia ♪

   14.612 14.637 14.662 14.687 14.712 14.737 14.762 14.787 14.812 14.837  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA