Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (13.937-13.961)


  1.      kadét  -a m (ẹ̑) 1. gojenec šole za miličnike: v šoli za notranje zadeve je letos večje število kadetov / miličniški kadeti 2. v nekaterih državah gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za oficirja: v boj so morali tudi kadeti 3. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil (opel) kadet 4. v carski Rusiji, med državljansko vojno član buržoazne protirevolucionarne stranke: kadeti in menjševiki ◊ navt. pripravnik za oficirja krova v trgovski mornarici ♪
  2.      kadéten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko kadetski: opraviti kadetni staž ♪
  3.      kadétnica  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vojaška šola, v kateri se gojenci usposabljajo za oficirje: absolvent kadetnice // poslopje te šole: stala sta pred kadetnico ♪
  4.      kadétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kadete: kadetska uniforma / kadetski staž absolventov pomorske šole / kadetski način šolanja miličnikov ♪
  5.      kádi  -ja m (ȃ) v turškem okolju sodnik: sprla sta se in šla h kadiju; pravični kadi ♪
  6.      kadílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kajenje: metati na žerjavico kadilna zrnca / kadilni pribor; kadilni salon; kadilna soba ♪
  7.      kadílo  -a s (í) 1. smolast izcedek nekaterih tropskih dreves, ki pri tlenju oddaja dišeč dim: prižigati, zažigati kadilo / skozi cerkvena vrata je zadišalo po kadilu / dišeče kadilo ∙ ekspr. prižigati kadilo komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga 2. redko kadivo: kupiti različna kadila ♪
  8.      kadíti  -ím nedov., kajèn (ȋ í) 1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano 2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; žarg., avt. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim 3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati 4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren) kadíti se 1. delati, oddajati dim: peč se kadi; mokra drva so tlela in se kadila // delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi 2. brezoseb. izraža razširjanje, obstoj dima, hlapov v zraku, prostoru: iz dimnika, iz peči se kadi; iz lonca, od živine se kadi / ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči // izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahu ● ekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo kadèč -éča -e: kadeč cigareto, se je udobno zleknil; iz kadečih se loncev je prijetno dišalo; počasi je srebal kadečo se kavo; kadeča se kislina ♪
  9.      kadívo  -a s (í) snov, ki (pri tlenju) dela, razširja dim: za dimljenje čebel uporabljajo drevesne gobe in druga kadiva / ekspr. kadilci so ostali brez kadiva cigaret, tobaka ♪
  10.      kadmírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kadmija: kadmirati kovinske dele proti rji kadmíran -a -o: kadmirani vijaki ♪
  11.      kadrílja  -e ž (ȋ) knjiž. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para; četvorka: plesati kadriljo ♪
  12.      kadríranje  -a s (ȋ) glagolnik od kadrirati: imeti smisel za kadriranje; zastarel način kadriranja ♪
  13.      kadrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) film. določati obliko, vsebino, število kadrov: ta režiser zna dobro kadrirati / kadrirati film kadríran -a -o: prizori so posrečeno kadrirani ♪
  14.      kadrováti  -újem nedov. (á ȗ) publ. usposabljati, pridobivati delavce za določeno področje, stroko: kadrovali so mlade ljudi / starejše delavce so kadrovali iz agrarnih področij ♪
  15.      kádrovik  in kadrovík -a m (á; í) 1. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, ki skrbi zlasti za moralno—politična vprašanja na določenem področju: komisar in kadrovik 2. publ. uslužbenec, ki skrbi za pridobivanje, razvrščanje delavcev, uslužbencev: kadrovik podjetja ♪
  16.      kadúlja  -e ž (ú) bot. grmičasta rastlina suhih tal z modrimi, rdečimi ali rumenimi cveti, Salvia: veter je prinašal vonj cvetočih kadulj / travniška kadulja ♪
  17.      kadúnja  -e ž (ú) plitvejša vdolbina, kotanja v zemljišču: z grmičevjem porasla kadunja; okroglasta kadunja // redko votlina, vdolbina sploh: v led vsekati kadunje; kamnita kadunja ◊ etn. miza s koritom za mesenje ♪
  18.      káfkovski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Kafki: kafkovski nadrealizem káfkovsko prisl.: kafkovsko tesnobna usodnost ♪
  19.      kafón  -a m (ọ̑) nav. slabš., v italijanskem okolju kmet: revni kafoni ♪
  20.      káfra  -e ž (ȃ) zelo dišeča, hlapljiva, mastna kristalna snov: mazilo iz kafre; vonj po kafri; izginiti kot kafra / pog. mazati se s kafro kafrnim oljem ♪
  21.      kaganát  -a m (ȃ) zlasti pri Mongolih, nekdaj področje, na katerem ima oblast kagan: ozemlje kaganata ♪
  22.      káhlast  -a -o prid. (ȃ) etn., navadno v zvezi kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami ♪
  23.      káhlica  -e ž (ȃ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od kahla: emajlirana kahlica / otrok še hodi na kahlico opravlja potrebo v nočno posodo / peč z rjavimi kahlicami 2. pog. tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal; (keramična) ploščica: kopalnica, obložena s kahlicami / polagati kahlice / ekspr. kuhinja je vsa v kahlicah ♪
  24.      káj  čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: kaj lepega si prinesel? kaj takega si mu povedal, da je ves prebledel? kot nagovor kaj bo dobrega? kakšne novice prinašate; kaj želite / elipt.: kaj boš pa zdaj; kaj pa, če ga ne bo? E, kaj, nič ne bo; kaj pa dežnik, ali ga imaš; denar ima, ali kaj, ko pa ne ve kam z njim; pog., kot vprašanje po nerazumljeni trditvi Kaj? prosim / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih vseeno mi je, kaj ljudje govorijo; elipt. s tovariši se pogovori, kako in kaj // v neosebni rabi izraža vprašanje po neznanem sploh: kaj je švignilo čez cesto, maček ali senca? kaj je zaropotalo po stopnicah? 2. v povedni rabi izraža vprašanje po opredelitvi, stanju osebka: kaj je ta človek (po poklicu)? kaj je to? / elipt. menda je pijan ali kaj ● kaj (pa) je kaj se dogaja; ekspr. kaj je spet izraža nestrpnost, nejevoljo; kaj ti je, ali si bolna izraža vprašanje po stanju, razpoloženju; ekspr. le kaj je na njej, da je tako privlačna izraža začudenje nad ugodnim mnenjem o njej; ekspr. kaj bo iz tega izraža skrb, strah pred prihodnostjo; ekspr. misli, da je bogve kaj zelo pomemben, imeniten; pog. kaj, če bi šla v kino izraža željo, predlog; ekspr. kaj revež, da je le pošten izraža pomembnost prve, predhodne trditve; ekspr. kaj za to, če ni mlada izraža nepomembnost povedanega; ekspr. to so res velike reči, kaj meniš izraža močno podkrepitev trditve; ekspr. kaj se da tu napraviti izraža zelo slab, brezupen položaj; ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; ekspr. kaj hočemo, stari smo izraža sprijaznjenje z danimi dejstvi; žarg. kaj si imel v matematiki katero oceno; ekspr. kaj ne poveste, da je res ušel izraža začudenje, presenečenje; ekspr. kaj se to pravi, nimam časa izraža zavrnitev, odklonitev; pog., ekspr. nad naju se je spravilo osem, kaj pravim, deset pobalinov izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. kaj vse ti (ne) pride na misel izraža začudenje, zavrnitev; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; pog., ekspr. bilo jih je kaj jaz vem koliko zelo veliko; ekspr. toliko piješ, le čemu je to podobno izraža nejevoljo; po čem je vino izraža vprašanje po ceni; ne vem, pri čem sem kakšen je moj položaj; ne ve, s čim naj plača s katerim plačilnim sredstvom; izraža nezmožnost plačila; neprav. ne vem, kaj za ena ženska je bila katera, kakšna; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako ♪
  25.      kàj  čésa zaim., čému, kàj, čém, čím (ȁ ẹ̄) izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav: če se bo kaj spremenilo, mi sporoči; ali ti je še česa treba; dati, očitati komu kaj; nimaš se za kaj jeziti; dvomiti o čem / v zvezi s samostalniško rabljenim pridevnikom: čuditi se čemu nenavadnemu; storiti kaj dobrega; očistiti z glicerinom ali s čim drugim // ekspr. izraža stvar, pojav, kot ga določa sobesedilo: nima kaj obleči; toliko se trudi, pa nima kaj pokazati; dokler ni izšla ta vadnica, učitelji niso imeli kaj v roke vzeti / elipt.: naj se oglasi, kdor ima kaj proti temu; kot vljudnostni odgovor pri zahvali »hvala!« »Ni za kaj« ● spreten kot le kaj zelo, močno; pog., ekspr. pa še kaj! izraža močno zavrnitev; ekspr. kaj takega! izraža veliko začudenje; ekspr. no, slišiš, (ali) bo že kaj brž povej; brž naredi; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; pog. stvar je sklenjena, tu ni kaj nič se ne da spremeniti; pog. hiša je lepa, ni kaj reči je zares lepa; ekspr. tam ni kaj vzeti tam so zelo revni; pog. ali je imela kaj z njim ljubezensko razmerje; nar. ne more vsemu kaj vsega narediti, opraviti; pog. ali ta obrtnik za kaj naredi dobro, solidno; evfem. bojim se, da si iz obupa kaj ne naredi napravi samomor; evfem. njega se rado kaj prime krade; pog., ekspr. dežja še ne bo, če kaj vem tako mislim, sklepam ♪

   13.812 13.837 13.862 13.887 13.912 13.937 13.962 13.987 14.012 14.037  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA