Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (1.337-1.361) 
- hohotánje -a s (ȃ) glagolnik od hohotati se: veselemu hohotanju ni bilo konca ♪
- hohotáti se -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) glasno, z nizkim glasom se smejati: vsa četa se je hohotala; tako se je hohotal, da ni mogel spregovoriti hohotajóč se -a -e: hohotajoč se je opazoval prizor; hohotajoč smeh ♪
- hóhštápler -ja m (ọ̑-ā) pog. domišljav človek, gizdalin: bil je hohštapler velikega formata ♪
- hóhštáplerski -a -o prid. (ọ̑-ā) nanašajoč se na hohštaplerje: hohštaplerski človek / hohštaplersko vedenje ♪
- homotáti -ám nedov. (á ȃ) star. motati, mešati: homotati konjem grivo / otroci so se homotali med odraslimi / kaj se mu homota po glavi ♪
- horizontála -e ž (ȃ) 1. geom. črta, vzporedna z gladino mirujoče vode: horizontala in vertikala; pren. umirjene horizontale kozolcev v razgibani gorski pokrajini 2. geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino; izohipsa: kartografska skica z vrisanimi horizontalami ♪
- horizontálen -lna -o prid. (ȃ) 1. vzporeden z gladino mirujoče vode; vodoraven: horizontalni položaj, presek; horizontalna lega, smer / horizontalna hitrost letala hitrost v vodoravnem letu 2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: horizontalno in vertikalno povezovanje organizacij ♪
- horizontálnost -i ž (ȃ) značilnost horizontalnega, vodoravnost: horizontalnost ravnine ♪
- hospitácija -e ž (á) šol. 1. prisostvovanje pouku za pridobivanje pedagoških izkušenj: učiteljiščniki so imeli hospitacijo; pripravniki so morali pred izpitom opraviti hospitacije / medsebojne hospitacije predavateljev 2. prisostvovanje pouku, dovoljeno dijaku, ki ni redno vpisan ♪
- hospitacíjski tudi hospitácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na hospitacijo: hospitacijski program / hospitacijska skupina ♪
- hospitál -a m (ȃ) 1. redko zavetišče, dom: v mestu so postavili hospital 2. redko bolniški oddelek, zlasti v zavetišču, domu: hospital v domu za onemogle 3. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočevati v hospitalu ♪
- hospitálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. bolničen, bolnišničen: hospitalno zdravljenje / hospitalni zavod bolnica ♪
- hospitalizácija -e ž (á) knjiž. sprejem koga v bolnico: skrbeti za hospitalizacijo bolnikov / skrajšati dobo hospitalizacije bivanja v bolnici ♪
- hospitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. sprejeti koga v bolnico: hospitalizirati duševno bolnega hospitalizíran -a -o: hospitaliziran bolnik ♪
- hospitánt -a m (ā á) šol. kdor hospitira: za učno uro se je najavilo več hospitantov ♪
- hospitántka -e ž (ā) ženska oblika od hospitant ♪
- hospitántski -a -o (ā) pridevnik od hospitant: hospitantska skupina ♪
- hósta -e ž (ọ̑) 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov ∙ pog. bil je v hosti pri partizanih // drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto 2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko 3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste ♪
- hóstar -ja m (ọ̑) 1. gozdni delavec; gozdar: hostarji redčijo gozd 2. pog. partizan: domačini so dajali hostarjem hrano; bil je na strani hostarjev ♪
- hrásta -e ž (á) pog. krasta: hrasta se mu je naredila; odluščiti hrasto ♪
- hrástar -ja m (ȃ) nar. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač: iz trave se oglaša hrastar ♪
- hrástav -a -o prid. (á) pog. krastav: otrok je ves hrastav; hrastava koža ♪
- hrástavost -i ž (á) pog. krastavost: hrastavost otrok ♪
- hrbtánec -nca m (á) zastar. hrbet: nakladal je tovor konju na hrbtanec ♪
- hrbtáš -a m (á) žarg., šport. športnik, ki goji hrbtno plavanje: nastop naših najboljših hrbtašev ♪
1.212 1.237 1.262 1.287 1.312 1.337 1.362 1.387 1.412 1.437 
