Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (12.712-12.736)



  1.      ístina  -e ž () zastar. resnica: govoriti istino; imeti, šteti kaj za istino ∙ zastar. istina je, kar pravijo res je
  2.      istinít  -a -o prid. () zastar. resničen, stvaren, dejanski: v povesti je prikazal pisatelj istinito človeško bedo; ugotoviti istinito stanje / naštevati istinita dejstva istiníto prislov od istinit: istinito prikazovati kaj // poudarja trditev: istinito lep prizor
  3.      istinítost  -i ž () zastar. resničnost, stvarnost, dejanskost: dokazati istinitost dogodka; istinitost dejstev
  4.      ístiti  -im nedov. ( ) knjiž. imeti, šteti za isto: pojma sta si zelo blizu in ju lahko istimo; nepravilno je istiti pridnost z nadarjenostjo / tako se je navadil mesta, da se je skoraj istil z njim / do nesoglasij je prišlo, ker se vodstvo ni istilo s kolektivom enačilo
  5.      ístje  ístij ž mn. ( ) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: nametala je polen v istje / istje so polne saj
  6.      ísto  prisl. () zastar. tudi, prav tako: nesreča je prizadela isto prebivalce sosednje vasi
  7.      isto...  ali ísto... prvi del zloženk () nanašajoč se na isti: istobarven, istosmernost, istoverec; istotako
  8.      istočásen  -sna -o prid. (á) ki se pojavi, poteka ob istem času: istočasen izid obeh knjig; istočasen prihod gostov; istočasno prevajanje; zapletel se je v več istočasnih razmerij istočásno prisl.: prišla sta istočasno / publ. proces narodnega zedinjevanja je bil istočasno prvi pogoj uspešnega boja proti fevdalizmu obenem, hkrati
  9.      istočásnost  -i ž (á) lastnost istočasnega: istočasnost dogodkov / ta glagol izraža istočasnost
  10.      istodôben  -bna -o prid. (ó ō) nastal v isti dobi, v istem obdobju: več istodobnih zapisov priča o tedanjih kulturnih razmerah; kopije istodobnih originalnih slik // zastar. takraten: istodobne bralce je roman zelo razburil istodôbno prisl.: istodobno ustvarjena dela / zastar. pismi sta prejela istodobno ob istem času, istočasno
  11.      istolétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je rojen istega leta, vrstnik: njegovi istoletniki so že skoraj vsi pomrli
  12.      istoléžen  -žna -o prid. (ẹ̄) geom. enakoležen: istoležna kota; istoležni stranici
  13.      istolíčen  -čna -o prid. () knjiž. ki je iste oblike: istolična stvar ♦ min. istolične snovi snovi, ki kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfne snovi
  14.      istolíčnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost istoličnega: istoličnost stvari ♦ min. pojav, da snovi kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfizem
  15.      istoréčje  -a s (ẹ̑) lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena; tavtologija: z istorečjem je hotel natančneje opredeliti pomen povedanega
  16.      istórija  -e ž (ọ́) 1. star. zgodba, povest: poslušati, pripovedovati istorije; detektivske, razbojniške istorije // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: o njem krožijo čudne istorije 2. ekspr. neprijeten dogodek, afera: pazi, da se še ti ne zapleteš v to istorijo / tam imajo spet neko umazano istorijo
  17.      istoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je istega rodu, iste narodnosti: istorodno prebivalstvo // knjiž. ki je čemu enak glede na nastanek in zgradbo: istoroden pojav; istorodna oblika / redko istorodne črtice in povesti enakovrstne, enake
  18.      ístost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost istega: istost pomena ga pri rabi besed ni ovirala / ugotavljati razlike in istosti stvari // identičnost, enakost: istost stališč do spornega vprašanja jih je pomirila ◊ filoz. nauk o istosti identitetna filozofija; jur. ugotoviti istost osebe identičnost
  19.      istovéten  -tna -o prid. (ẹ̄) publ. identičen, enak: pojava v obeh državah sta istovetna / obtoženec je istoveten s storilcem; prevod ni popolnoma istoveten z izvirnikom
  20.      istovétnost  -i ž (ẹ̄) publ. identičnost, enakost: v pogovorih je bila ugotovljena istovetnost gledišč do vseh mednarodnih političnih vprašanj // jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi znaki, dejstvi: vsi navzoči so potrdili istovetnost obtoženca / preklicati potrdilo o istovetnosti osebne izkaznice ◊ filoz. dialektična istovetnost ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi
  21.      istovŕsten  -tna -o prid. () ki je iste vrste: istovrstni predmeti; istovrstne dejavnosti; istovrstne sestavine / istovrstni gozdovi
  22.      istoznáčen  -čna -o prid. () zastar. istopomenski: istoznačne besede
  23.      ístrski  -a -o prid. () nanašajoč se na Istrane ali Istro: istrska govorica; tako pripravljene ribe so istrska specialiteta / istrski gonič gonič s kratko ali resasto dlako; istrsko vino ♦ muz. istrska lestvica šesttonska lestvica, značilna zlasti za istrsko ljudsko glasbo
  24.      iškarijót  -a m (ọ̑) slabš. izdajalec, ovaduh: med nami ni bilo iškarijota / kot psovka ti prodana duša, iškarijot!
  25.      iterácija  -e ž (á) 1. lit. večkratna pojavitev iste besede ali besedne skupine; ponovitev, ponavljanje: uporabljati iteracije 2. mat. računanje, pri katerem se ponavlja vstavljanje približnega rezultata, da se s tem približuje pravemu rezultatu: rešiti nalogo z iteracijo

   12.587 12.612 12.637 12.662 12.687 12.712 12.737 12.762 12.787 12.812  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA