Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (12.662-12.686)


  1.      invektíva  -e ž (ȋ) knjiž. žaljiva beseda, žaljiv sestavek: govoril je o njem brez invektiv; satirična invektiva zoper nasprotnika; invektive in pamfleti ♪
  2.      invéncija  -e ž (ẹ́) odkrivanje in vnašanje novih elementov v ustvarjanje, zlasti umetniško: kiparjevo delo podpira bogata invencija; slog igranja je režiser prepustil invenciji igralcev; glasbena, umetniška, znanstvena invencija; pomanjkanje invencije / doseči, ustvariti kaj po invenciji, z invencijo / njegovo najnovejše delo je polno invencij // knjiž. iznajdljivost, domiselnost: pri izbiri snovi bi potreboval avtor več invencije ◊ lit. invencija snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje, iznajdba; muz. invencija krajša, navadno instrumentalna polifonska skladba ♪
  3.      inventírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zastar. delati inventuro: ves teden so inventirali ♪
  4.      inventúra  -e ž (ȗ) popisovanje blaga v zalogi na določen dan: delati, narediti inventuro; trgovina je zaprta zaradi inventure; pren., ekspr. pomladanska inventura v stanovanju ♦ ekon. inventura popisovanje sredstev in virov sredstev na določen dan in ugotavljanje razlik v primerjavi s stanjem v poslovnih knjigah; trg. letna, polletna inventura ♪
  5.      inventúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na inventuro: inventurna vrednost blaga / inventurni popis ♦ ekon. inventurna bilanca premoženjska bilanca, ki upošteva ugotovitve pri inventuri in se opira samo na stanje v poslovnih knjigah ♪
  6.      invêrten  -tna -o prid. (ȇ) kem., v zvezi invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji ♪
  7.      invêrzija  tudi inverzíja -e ž (é; ȋ) 1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija 2. lingv. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi ◊ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; muz. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov ♪
  8.      investícija  -e ž (í) 1. uporaba denarja za povečanje premoženja, naložba: investicije kmetov so se povečale; obrtniška investicija / investicija v hišo / v kapitalistični ekonomiki nakup delnic je bila dobra investicija; pren. sinovo šolanje je bila draga, a dobra investicija // za to namenjeni, uporabljeni ali potrebni denar: višina investicij // kar se doseže, ustvari s tem denarjem: vrednost investicij 2. nav. mn., ekon. uporaba dela nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog, naložba: usmerjati, ustaviti, zmanjšati investicije; investicije v industrijo, kmetijstvo, turizem; plan investicij; sredstva za investicije / družbene, gospodarske, negospodarske investicije / bruto investicija ki obsega tudi nadomestilo za amortizacijo; javna investicija v objekt za splošne družbene potrebe; kapitalna investicija v stroje, naprave za proizvodnjo; neto investicija ki ne obsega nadomestila za amortizacijo ♪
  9.      investíranje  -a s (ȋ) glagolnik od investirati: investiranje ni prineslo pričakovanih rezultatov / usmerjati investiranje gospodarskih organizacij; prekomerno investiranje družbenih sredstev v industrijo ♪
  10.      investítor  -ja m (ȋ) 1. oseba ali podjetje, ki investira: sredstva investitorjev 2. naročnik gradbenega objekta: investitor novih stanovanjskih blokov je občina; investitorji in projektanti ♪
  11.      investitúra  -e ž (ȗ) 1. v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofu, umestitev: prisostvovati investituri ♦ zgod. boj za investituro investiturni boj 2. polit., v nekaterih državah izrazitev zaupanja parlamenta novi vladi: dobiti investituro // publ., v zvezi hierarhična investitura dejstvo, da višji organi podeljujejo nižjim funkcije, položaje: zamenjati volilni sistem s hierarhično investituro ♪
  12.      involvírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., redko obsegati, vključevati: ta princip involvira vse pravice in dolžnosti ◊ med. organi involvirajo se zmanjšujejo, navadno zaradi nedejavnosti involvíran -a -o: omenjeni problem je involviran skoraj v vsaki filozofski razpravi ♪
  13.      inzulín  in insulín -a [druga oblika inzu- in insu-] m (ȋ) biol. hormon trebušne slinavke: inzulin se izloča v kri // med. ta hormon živali, uporabljan za bolnike s sladkorno boleznijo: injekcije inzulina ♪
  14.      inženír  -ja m (í) strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir; načrt mu je naredil inženir; dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; razvojni inženir ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod; varnostni inženir ki skrbi za varnost pri delu; inženir arhitekt; inženir elektrotehnike, kemije / diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole // strokovnjak za tehniko z višjo izobrazbo: podjetje sprejme v službo inženirje in diplomirane inženirje ♪
  15.      inženírec  -rca m (ȋ) pripadnik inženirske enote: inženirci so naredili pontonski most; četa inženircev ♪
  16.      inženíring  -a m (ȋ) publ. organiziranje, opravljanje vseh del od načrta do končne usposobljenosti za delovanje kakega objekta, podjetja: prevzeti inženiring; dogovorili so se za celoten inženiring tovarne; oskrbeti inženiring za turistični center; biro za inženiring // podjetje, ki organizira, opravlja taka dela: ustanoviti inženiring / v inženiringu se je združilo več podjetij; neskl. pril.: inženiring biro ♪
  17.      inženírka  -e ž (í) ženska oblika od inženir: postala je inženirka; gradbena inženirka / diplomirana inženirka agronomije, kemije ♪
  18.      inženírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na inženirje ali inženirstvo: inženirski naslov, poklic; inženirska služba / inženirski biro / inženirski bataljon; inženirski oficir; inženirske čete, enote; inženirska oficirska šola ♦ voj. inženirska enota enota, ki opravlja zlasti utrjevalna in komunikacijska dela, postavlja in odstranjuje ovire // publ. nanašajoč se na tehnično stran česa: delež inženirske biologije pri predelovanju hrane / inštitut za inženirsko seizmologijo ♪
  19.      inženírstvo  -a s (ȋ) naslov, dejavnost inženirjev: biti ponosen na svoje inženirstvo // s prilastkom dejavnost, ki teoretična tehnična spoznanja uresničuje v praksi: gozdno, kmetijsko inženirstvo ● star. študirati inženirstvo tehniko ◊ voj. rod vojske, ki skrbi zlasti za utrjevalna in komunikacijska dela, za postavljanje in odstranjevanje ovir ♪
  20.      ionizácija  -e ž (á) fiz. nastanek ionov iz atomov, molekul: strela povzroči ionizacijo zraka; ionizacija atomov s sevanjem; ionizacija plina ♪
  21.      ionizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. povzročati nastanek ionov iz atomov, molekul: plamen ionizira zrak; plin se ionizira ionizirajóč -a -e: ionizirajoči delci / ionizirajoče sevanje ionizíran -a -o: ionizirani atomi; ionizirana snov / ionizirani helij ♪
  22.      iónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ion: ionski curek / ionski izvir naprava za pridobivanje ionskega curka; ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; ionska vez vez, ki veže ione različnih elementov v molekulo ali kristal ♦ kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita ♪
  23.      ípak  prisl. (ȋ) zastar. vendar, vendarle: to in ono bi ipak lahko bilo boljše / v vezniški rabi, v protivnem priredju delo res ni najboljše, ipak je zelo znano ♪
  24.      iperít  -a m (ȋ) kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo: uporaba iperita v prvi svetovni vojni ♪
  25.      ìracionálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nerazumski, domišljijski: pisatelj niha med racionalnim in iracionalnim svetom / iracionalni način dojemanja ga pri študiju ovira / redko iracionalne želje neuresničljive // ki se ne da doumeti; nedoumljiv: iracionalne besede; iracionalne globine človekove osebnosti / ekspr. ljubezen je bila tista iracionalna sila, ki je vplivala na potek dogajanja ◊ mat. iracionalna enačba enačba, ki ima neznanko pod korenom; iracionalno število število, ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili ìracionálno prisl.: iracionalno gledati na kaj; govoriti o tem je precej iracionalno; sam.: njegova trditev je nekaj iracionalnega ♪

   12.537 12.562 12.587 12.612 12.637 12.662 12.687 12.712 12.737 12.762  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA