Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (12.112-12.136)



  1.      hropòt  -ôta m ( ó) redko ropot: hropot motorjev // hropenje: smrtni hropot je prihajal iz njegovih ust
  2.      hrôšč  hrôšča m ( ó) 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča ♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča
  3.      hŕpati  -am nedov. () 1. ekspr., redko smrčati: gospodar je glasno hrpal 2. redko hrzati, prhati: konj je hrpal in se vzpenjal 3. nar. dajati hropeč glas ob prežvekovanju: vola sta zadovoljno hrpala (Prežihov)
  4.      hŕsk  medm. () posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: hrsk, poči veja pod nogo; obleka se zatakne, hrsk, in je raztrgana; hrsk, hrsk, se je zaslišal glas korakov pod oknom
  5.      hŕst  -a m () knjiž., redko hrstanje: hrst korakov po pesku
  6.      hŕst  medm. () posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: upogne palico in hrst, se mu zlomi; hrst, hrst, se slišijo koraki po pesku; hrst, hrst, hrst, hrustajo konji oves
  7.      hrstljáti  -ám nedov.) narahlo hrstati: suhe veje hrstljajo / zapečen kruh hrstlja pod zobmi
  8.      hrščáti  -ím nedov. (á í) star. 1. hreščati: suhe veje so hrščale in pokale 2. smrčati: glasno hrščati
  9.      hŕšiti se  -im se nedov.) nar. štajersko bahati se, postavljati se: nikar se ne hrši
  10.      hrtíca  -e ž (í) samica hrta: hrtica ima mlade
  11.      hrúm  -a m () knjiž. hrumenje: daleč naokrog se sliši hrum slapa; hrum valov, viharja / ekspr. nastal je velik hrum in šum // hrup, hrušč: hrum se je polegel, je potihnil
  12.      hrúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. hrupen: hrumno obmorsko pristanišče / zaslišali so se streli in hrumni glasovi
  13.      hrumênje  -a s (é) glagolnik od hrumeti: hrumenje je bilo tako, da samega sebe ni slišal; hrumenje potihne; hrumenje nevihte, valov / hrumenje hudournikov / poslušal je govornikovo hrumenje
  14.      hruméti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: množica v dvorani je hrumela; v tovarnah hrumijo stroji / v gorah je hrumela nevihta // ekspr. hrumeč se hitro premikati: gledal je tanke, ki so hrumeli po dolini / hudournik hrumi v soteski; pren. Turki so hrumeli po deželi 2. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: velikokrat se spozabi in začne hrumeti; na vsakem zborovanju je hrumel proti reformam / zmeraj hrumi na svoje ljudi kriči, vpije hrumé zastar.: voz je hrume oddrdral po kamniti poti hrumèč -éča -e: vlak je hrumeč zapeljal na postajo; hrumeč plaz, slap; hrumeča množica
  15.      hrumòt  -ôta m ( ó) knjiž. hrumenje: tišina se je spremenila v peklenski hrumot / hrumot tankov, vlaka
  16.      hrúp  -a m () 1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: bil je tak hrup, da še samega sebe nisi slišal; iz gostilne se je razlegal hrup; delati hrup; oglušujoč, ekspr. peklenski hrup; hrup motorjev; hrup na cesti; v tovarni je veliko hrupa / praznovali so s hrupom glasno, hrupno / ekspr. ženske so zagnale strašanski hrup so začele kričati; pren., ekspr. v samostanu ga ni motil posvetni hrup 2. ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: skušajte to urediti brez hrupa; njegove pesmi so povzročile veliko hrupa ● ekspr. bojni hrup boj, vojna; ekspr. bilo je mnogo hrupa za (prazen) nič mnogo nepotrebnega razburjanja
  17.      hrúpen  -pna -o prid., hrúpnejši (ū) 1. poln hrupa: hrupen sejemski vrvež; hrupna veselica, zabava; hrupno mesto; hrupno zborovanje / iz sobe se je zaslišal hrupen smeh; pren. hrupno velemestno življenje // ki povzroča hrup: hrupen orkester; hrupni tiskarski stroji / hrupni otroci 2. ki mnogo, zelo glasno govori: hrupen človek; z vsakim popitim kozarcem je bil bolj hrupen / hrupna družba hrúpno prisl.: hrupno govoriti; vrata so se hrupno odprla; hrupno ga je pozdravil, se je smejal / v povedni rabi na trgu je bilo veselo in hrupno
  18.      hrupòt  -ôta m ( ó) knjiž., redko hrup, trušč: povzročiti hrupot
  19.      hrúst  -a m () ekspr. velik, zelo močen človek: ta hrust je z lahkoto potegnil voz iz blata; ima tri sinove, same hruste
  20.      hrúst  -a -o prid. ( ū) star. velik, zelo močen: imel je hrustega hlapca
  21.      hrústiti se  -im se nedov.) star. hvaliti se, bahati se: zmeraj se hrusti s svojo močjo / kaj se ustiš in hrustiš
  22.      hrustljàt  -áta -o prid. ( ā) star. hrustljav: hrustljat kruh
  23.      hrustljáti  -ám nedov.) narahlo hrustati: konji hrustljajo oves; miš hrustlja pšenico / rumena skorjica prijetno hrustlja / pod coklami je hrustljal led
  24.      hrústniti  -em dov.) 1. dati kratek, odsekan glas pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: pri vsakem grižljaju je presta hrustnila; jabolko hrustne 2. dati hrustanju podoben glas: oreh je hrustnil pod čevljem; brezoseb. stisnil ga je, da je kar hrustnilo ● ekspr. odlomil si je kos hlebca in hrustnil vanj ugriznil
  25.      hruščáti  -ím nedov. (á í) ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: nevihta hrušči / ranjeni medved je hruščal po gozdu

   11.987 12.012 12.037 12.062 12.087 12.112 12.137 12.162 12.187 12.212  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA