Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (11.812-11.836)



  1.      heterízem  -zma m () lahkoživo življenje, prostitucija v stari Grčiji
  2.      heterodóksen  -sna -o prid. (ọ̑) rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka: heterodoksni nauki; pren. heterodoksna podoba sveta
  3.      heterogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen
  4.      heterotrófen  -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja heterotrófno prisl.: glive se hranijo heterotrofno
  5.      heteróza  -e ž (ọ̑) biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze
  6.      heterozigóten  -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica
  7.      hétman  -a m (ẹ̑) na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman
  8.      hiát  -a m () lingv. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim, zev: odpravljanje hiata pri izgovoru tujk
  9.      hibríd  -a m () biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom
  10.      hidránten  -tna -o () pridevnik od hidrant: hidrantni nastavek; hidrantna omarica
  11.      hidrát  -a m () kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata 2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata
  12.      hidratírati  -am nedov. in dov. () kem. vezati spojine z vodo v hidrate: hidratirati oksid v kislino hidratíran -a -o: hidratirana sol kristalna sol, ki vsebuje kristalno vodo
  13.      hidratizácija  -e ž (á) kem. hidratacija: proces hidratizacije
  14.      hidrazín  -a m () kem. brezbarvna, kadeča se tekočina, ki se uporablja zlasti kot sestavina raketnega goriva in kot reducent
  15.      hidrírati  -am nedov. in dov. () kem. 1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo: hidrirati žgano apno 2. hidrogenirati: hidrirati ribje olje hidríran -a -o: grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
  16.      hídroaviácija  -e ž (-á) del letalstva, ki ima v svojem sestavu samo hidroavione: vojna hidroaviacija
  17.      hídroavión  -a m (-ọ̑) letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: eskadrilja hidroavionov
  18.      hídroenergétika  -e ž (-ẹ́) dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah: obstajajo ugodni pogoji za razvoj hidroenergetike // nauk o tem: ukvarja se s teoretičnimi problemi hidroenergetike
  19.      hidrofón  -a m (ọ̑) teh. priprava za odkrivanje, ugotavljanje zvočnih valov v vodi: odkrivanje podmornic s hidrofonom
  20.      hídrogeolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na hidrogeologijo: hidrogeološke raziskave / hidrogeološka karta karta, ki prikazuje stanje podzemeljskega vodovja
  21.      hidrográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na hidrografijo: hidrografski inštitut / hidrografske razmere v pokrajini; hidrografska karta karta, ki prikazuje razširjenost vodovja na zemeljskem površjugeogr. hidrografska amplituda razpon med najvišjim in najnižjim vodnim stanjem na rekah
  22.      hidrolíza  -e ž () kem. razstavljanje spojine z vodo tako, da se deli vode vežejo s sestavnimi deli spojine: hidroliza maščob, soli
  23.      hidrolizírati  -am nedov. in dov. () kem. razstavljati spojino s hidrolizo: hidrolizirati maščobe / mila rada hidrolizirajo; kromov sulfat se hidrolizira v bazični kromov sulfat in žveplovo kislino
  24.      hidroplán  -a m () letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: izvidniški hidroplan
  25.      hidroplánski  -a -o prid. () nanašajoč se na hidroplan: hidroplansko oporišče / hidroplanska enota

   11.687 11.712 11.737 11.762 11.787 11.812 11.837 11.862 11.887 11.912  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA