Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (11.762-11.786)



  1.      héglovstvo  -a s (ẹ́) filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš heglovstva; bil je pod močnim vplivom heglovstva
  2.      hehèt  -éta m ( ẹ́) smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati
  3.      heinejevski  -a -o [hájn-] prid. () tak kot pri Heineju: heinejevska ironija
  4.      héj  in hèj medm. (ẹ̑; ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam? 2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje 3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec
  5.      hekatómba  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev
  6.      heksagonálen  -lna -o prid. () geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°
  7.      hektografírati  -am nedov. in dov. () nekdaj razmnoževati na hektograf: hektografirati skladbo hektografíran -a -o: hektografirana izdaja dijaškega lista
  8.      héktolítrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na hektoliter: hektolitrska posoda ♦ agr. hektolitrska teža žita teža stotih litrov žita
  9.      héktovát  -a m (ẹ̑-) enota za moč, 100 W
  10.      helebardíst  -a m () helebardir: helebardista sta pripeljala jetnika
  11.      heleníst  -a m () strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
  12.      helenístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na helenizem: helenistična umetnost; helenistično gledališče / helenistično obdobje starogrške zgodovine / helenistični elementi v klasicizmu
  13.      helenízem  -zma m () 1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma // miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso 2. lingv. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini
  14.      helénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Helene, stare Grke: helenska filozofija, kultura / helenske mestne državice
  15.      helénstvo  -a s (ẹ̑) miselnost, kultura starih Grkov: združitev praktičnega rimstva z duhovno bogatim helenstvom
  16.      heliográf  -a m () 1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer 2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje
  17.      heliotróp  -a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom
  18.      helót  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov
  19.      hélsinški  -a -o prid. (ẹ̑) zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi
  20.      hematít  -a m () min. 1. jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid: bogata nahajališča hematita; pridobivati železo iz hematita 2. neprozoren poldrag kamen sivo črne barve: prstan s hematitom
  21.      hémbran  -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: hembrana ženska, kako si jezična hémbrano prisl.: hembrano malo je tega
  22.      hemi...  predpona v sestavljenkah nanašajoč se na pol, polovico: hemisfera
  23.      hemisfêra  -e ž () 1. geogr. polovica zemeljske oble; polobla, poluta: severna, vzhodna hemisfera 2. anat. polovica velikih ali malih možganov: desna, leva hemisfera
  24.      hemofilíja  -e ž () med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi, krvavičnost: podedoval je hemofilijo
  25.      hemográm  -a m () med. zapis rezultata krvne preiskave

   11.637 11.662 11.687 11.712 11.737 11.762 11.787 11.812 11.837 11.862  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA