Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (11.662-11.686)



  1.      gúmilástika  -e ž (-á) zastar. elastika: raztegnjena gumilastika
  2.      gumózen  -zna -o (ọ̑) pridevnik od guma 3: gumozni stadij sifilisa
  3.      gúnj  -a m (ū) zastar. (volnena) odeja, zlasti slabša: zaviti se v gunj; konja je odel z debelim gunjem
  4.      gurmán  tudi gúrman -a m (; ) kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače, sladokusec: velik gurman je; jedla je s slastjo gurmana; pren., ekspr. predstava bo zadovoljila še tako velike gurmane
  5.      gustírati  -am nedov. () star. z užitkom jesti ali piti: gustira dobro kapljico gustírati se nižje pog. naslajati se, uživati: gustiral se je ob dobrotah na mizi
  6.      guvernántka  -e ž () zastar. guvernanta: šla je za guvernantko
  7.      guvernêrka  -e ž () 1. ženska oblika od guverner: kandidira za guvernerko 2. star. guvernerjeva žena
  8.      gúza  -e ž (ū) zastar. zadnjica
  9.      gvanín  in guanín -a [gva-] m () kem. sestavina beljakovin v celičnih jedrih, ki se pojavlja v obliki kristalov zlasti v ribjih luskah: biseri iz gvanina
  10.      gvànt  gvánta m ( á) nižje pog. obleka: ima same lepe gvante; oblekla je črn gvant / zna paziti na gvant
  11.      gvardiján  -a m () rel. predstojnik večjega frančiškanskega, kapucinskega ali minoritskega samostana: oče gvardijan
  12.      gváš  -a m () um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir: slika v gvašu // slika v tej tehniki: razstava akvarelov in gvašev; neskl. pril.: gvaš tehnika
  13.      gvélf  -a m (ẹ̑) zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki: najprej je bil gvelf, nato gibelin
  14.      gverílski  -a -o prid. () nanašajoč se na gverilce ali gverilo: gverilski oddelki; gverilski vodja / gverilska taktika vojskovanja / gverilska vojna
  15.      gvíšen  -šna -o prid.) nižje pog. gotov, nedvomen: na tem mestu je ulov gvišen / nisem gvišen, da je tako prepričan, trden / je ta brv gvišna? gvíšno prisl.: jutri gvišno pridem ∙ nižje pog. počasi, pa gvišno počasi se daleč pride
  16.      gvózditi  -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; í) 1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku 2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber
  17.      h  [há in hǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, h hája tudi h-ja (ā; ǝ̏) deveta črka slovenske abecede: mali h // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja ◊ lingv. grlni h ki se tvori z rahlo priporo h neskl. pril. deveti po vrsti: odstavek h ◊ muz. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H bomba hidrogenska bomba
  18.      haaški  -a -o [háš-] prid. () nanašajoč se na Haag: haaška industrija ♦ jur. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; haaško sodišče glavni sodni organ Organizacije združenih narodov v Haagu, ki sodi o sporih med državami
  19.      hába  -e ž (á) nar. koroško perut, krilo: ptica je zafrfotala s habami
  20.      habanêra  -e ž () tangu podoben kubanski ljudski ples: zaplesati habanero // skladba za ta ples
  21.      habilitírati  -am dov. in nedov. () 1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli: habilitirali so ga za docenta filozofije 2. ped. usposobiti duševno ali telesno prizadete, zlasti mladino: habilitirati invalidnega otroka habilitírati se pridobiti pravico predavati na visoki šoli: habilitiral se je za izrednega profesorja habilitíran -a -o: habilitiran predavatelj
  22.      hábit  -a m () redovniško vrhnje oblačilo: frančiškanski habit; nuna v habitu // slavnostno ali uradno stanovsko vrhnje oblačilo: magistrski habit
  23.      hábiti  -im nedov.) redko pohabljati, kvariti: pri mučenju so jim habili telesa / takšno delo habi človekove umske moči
  24.      habituálen  -lna -o prid. () med. stalen, ponavljajoč se: habitualna bolezen, poškodba // jur. ki opravlja kaj iz navade: habitualen zločinec
  25.      hádra  -e ž () nar. severovzhodno (velika) ruta, pled: ljudje so se zavijali v hadre in suknje

   11.537 11.562 11.587 11.612 11.637 11.662 11.687 11.712 11.737 11.762  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA