Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (11.612-11.636) 
- grúda -e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa 2. star. zemlja, prst: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala ● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovina ◊ agr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži ♪
- grúdast -a -o prid. (ú) poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudah ♦ geogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne grude ♪
- grudàt -áta -o prid. (ȁ ā) redko grudast: grudata zemlja ♪
- grúden -dna m (ú) star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz ♪
- grúdi -i ž mn. (ȗ) 1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi 2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud ♪
- grúdica -e ž (ú) manjšalnica od gruda: grudica blata; grudica zemlje / grudica snega / mešati moramo tako dolgo, da je moka čisto brez grudic ♪
- grúdičast -a -o prid. (ú) poln grudic: grudičasta prst / grudičast sladoled ♪
- grúditi -im nedov. (ú ȗ) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde grúditi se 1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom 2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki ♪
- grúdnat -a -o prid. (ȗ) redko grudast: grudnata zemlja ♪
- grúh -a m (ȗ) nar. zahodno grušč: z gruhom nasuta pot ♪
- grum tudi groom -a [grúm] m (ȗ) v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum ♪
- grùnt grúnta m (ȕ ú) večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15-20 ha // pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt ● prevzeti grunt postati njegov gospodar ♪
- grúpa -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina: udeleženci so se razdelili v interesne grupe; jurišna grupa; koalicija več političnih grup; nastop folklorne grupe / v delovni grupi je pet učencev // več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: bliža se grupa turistov 2. kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: njegova prozna dela razdelimo v tri grupe / slavistika se je odcepila od indoevropeistike kot samostojna grupa ◊ mat. grupa množica elementov, med katerimi obstaja ena računska operacija; voj. grupa odredov med narodnoosvobodilnim bojem vojaška formacija z bataljoni in odredi, vezana na določeno ozemlje ♪
- grupáštvo -a s (ȃ) slabš. pojavljanje, obstajanje grupacij: boriti se proti grupaštvu v organizaciji ♪
- grúpen -pna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na grupo; skupinski: grupni interesi; grupno vodstvo / aktivizirati slušatelje v grupnem delu; grupno nastopanje ♦ voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom ♪
- grupíranje -a s (ȋ) glagolnik od grupirati: grupiranje otrok po starosti / nastopiti proti grupiranju v organizaciji ♪
- grupírati -am nedov. in dov. (ȋ) razdeljevati, razvrščati v skupine: grupirati učence pri telovadbi; dramatiko je grupiral glede na literarne struje / dotlej enoten kolektiv se je začel grupirati grupírati se zbirati se, združevati se: borci se grupirajo v večje skupine; letala so se grupirala za ponoven napad / večina mladih pisateljev se je grupirala okrog nove revije grupíran -a -o: knjige naj bodo grupirane v leposlovno, mladinsko in poučno skupino ♪
- grúšč -a m (ȗ) ostrorobi odkrušeni kosi kamnine: visoka pobočja je pokrival grušč; steza se vije po grušču; z gruščem nasuta cesta; dolomitni grušč ♪
- grúščast -a -o prid. (ȗ) gruščnat: šli so po gruščasti poti; gruščasta zemlja ♪
- grúščnat -a -o prid. (ȗ) poln grušča: gruščnat svet; gruščnata pot; gruščnato pobočje; gruščnata tla / gruščnate plasti ki so iz grušča ♪
- grúšec -šca m (ȗ) droben grušč: pot je bila posuta z grušcem ♪
- gúba -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo ◊ geol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal
zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih ♪
- gubánec -nca m (á) zastar. guba: krilo z gubanci / čelo nabere v gubance ♪
- gubánica -e ž (ā) gastr. primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa: speči gubanico ♪
- gúbast -a -o prid. (ú) ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev ♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini ♪
11.487 11.512 11.537 11.562 11.587 11.612 11.637 11.662 11.687 11.712