Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (11.012-11.036)


  1.      gnetênje  -a s (é) glagolnik od gnesti: gnetenje testa / stroj za gnetenje ♦ med. ročna masaža, pri kateri se stiskajo mišice; metal. oblikovanje kovin s stiskanjem, valjanjem, vlečenjem ♪
  2.      gnetílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) kdor gnete: gnetilec testa // teh. gnetilnik ♪
  3.      gnév  in gnèv gnéva m (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. visoka stopnja jeze, navadno združene s prezirom, ogorčenjem: obšel ga je gnev; polotila sta se ga obup in gnev; tresel se je od gneva; to spoznanje jo je napolnjevalo z gnevom; občutil je bolesten gnev do njega ♪
  4.      gnévati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. jeziti se, razburjati se: zaradi tega se ne gnevaj ♪
  5.      gnezdáč  -a m (á) redko mlad, gol ptič, ki še ne more letati; golič ♪
  6.      gnézdece  -a [dǝc] s (ẹ̄) manjšalnica od gnezdo: ptica si je spletla gnezdece; lastovičje gnezdece je bilo že prazno / prijetno živita v svojem gnezdecu / podeželsko gnezdece ♪
  7.      gnezdíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer ptice gnezdijo: zapustiti stara gnezdišča; gnezdišče galebov / ptice se selijo na svoja gnezdišča 2. star. kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi; žarišče, središče: kužno gnezdišče / gnezdišče germanizacije ♪
  8.      gnézdo  -a s (ẹ́) 1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo; taščica si je začela spletati, znašati gnezdo; mladiči so že zleteli iz gnezda; lastovičje gnezdo; stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano; pren., ekspr. iz istega gnezda sta, pa tako različna po značaju // s prilastkom prostor, kjer imajo nekatere druge živali mladiče: gadje gnezdo; osje, sršenovo gnezdo; gnezdo miši ∙ dregniti v osje, v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje 2. istočasno skoteni ali izvaljeni mladiči: prodal je celo gnezdo prašičev / psički iz istega gnezda 3. ekspr. dom, stanovanje: napravil si je prijetno, udobno gnezdo; končno sta si le priborila lastno gnezdo / pozabil je na svoje domače gnezdo / slabš. zlezi že iz svojega gnezda postelje, ležišča 4. slabš., s prilastkom majhen, odročen kraj: živel je v pravem gnezdu; malomeščansko, podeželsko, provincialno gnezdo // postojanka, skrivališče: razdreti roparsko, zarotniško gnezdo; utrjeno, sovražnikovo gnezdo ◊ voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake ♪
  9.      gnída  -e ž (í) 1. jajčece uši: lasišče je bilo polno gnid 2. nizko nepomemben, malovreden človek: taka gnida mi že ne bo ukazovala / kot psovka ti prekleta gnida ● ekspr. nima niti za gnido pameti prav nič ♪
  10.      gnídav  -a -o prid. (í) ki ima gnide: gnidavo lasišče ♦ agr. gnidav sir sir z mnogimi luknjicami, nastalimi zaradi napake pri zorenju ♪
  11.      gníl  -a -o stil. -ó [iu̯] prid. (ȋ ȋ) 1. ki gnije ali je že zgnil: gnil les; gnila slama; gnilo in plesnivo grozdje; duh po gnilih jajcih; prodajali so tudi gnilo sadje / gnil zob / ekspr. gnila rana gnojna; voda že toliko časa stoji, da je že kar gnila; pren., slabš. gnila, smradljiva zadovoljnost ♦ alp. gnil sneg otajan, star sneg, ki se seseda; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev 2. slabš. pokvarjen, malovreden, slab: to je popolnoma gnil človek; gnila družba / razkrivati gnile razmere; gnilo gospodarstvo / nav. iron. gnila Jugoslavija Jugoslavija pred letom 1941 gníli -a -o sam.: skušal je iztrebiti vse, kar je bilo gnilega in nezdravega ∙ iron. nekaj je gnilega v deželi danski ♪
  12.      gnílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) star. vino iz nagnitega grozdja: dali so mu piti samega gnilca ◊ bot. hrast s kratkopecljatimi listi in pecljatimi plodovi; dob ♪
  13.      gnilína  -e ž (í) 1. redko gnila snov; gniloba: odstraniti gnilino iz kleti 2. agr. nagnito grozdje: prešati gnilino // vino iz takega grozdja ♪
  14.      gnilôba  -e ž (ó) 1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij: povzročati, preprečevati gnilobo; gniloba lesa, koruze, sadja; duh po gnilobi / gniloba se prenaša z enega sadeža na drugega / zobna gniloba // gnila snov: izrezati gnilobo iz jabolka / pospravil je klet in odnesel vso gnilobo na smetišče 2. slabš. pokvarjenost, malovrednost: gniloba družbe / gniloba v podjetju // zelo len človek: ta fant je prava gniloba / kot psovka gniloba gnila ◊ čeb. huda gniloba nalezljiva bolezen čebelje zalege; gozd. rdeča gniloba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; lesna trohnoba ♪
  15.      gníti  gníjem nedov., stil. gnijó (í ȋ) 1. razkrajati se, razpadati, navadno zaradi delovanja bakterij: krompir gnije; listje je gnilo ∙ ekspr. že dolgo gnije v jami je mrtev 2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: celo zimo je gnil za pečjo / leto dni sem gnil v ustaški ječi gnijóč -a -e: gnijoče sadje; gnijoča trupla ♪
  16.      gnjáten  -tna -o prid. (ȃ) ki je z gnjatjo, iz gnjati: gnjatni namaz; gnjatna omleta ♪
  17.      gnjátnica  -e ž (ȃ) zastar. kost pri gnjati: v ješprenju se je kuhala gnjatnica s precejšnjim kosom mesa ♪
  18.      gnócati  -am nedov. (ọ̑) nar. obotavljati se, oklevati: nikar tako ne gnocaj ♪
  19.      gnój  -á in -a m, mest. ed. gnóju in gnôju (ọ̑) 1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo: kidati gnoj; navoziti, raztrositi gnoj; na dvorišču smrdi po gnoju; masten, uležan gnoj; konjski, svinjski gnoj; pred hlevom je bil velik kup gnoja; postavlja se ko petelin na gnoju / hlevski gnoj // redko gnojilo: izčrpani zemlji je treba dajati gnoj / umetni gnoj 2. gosta, navadno rumenkasto zelena tekočina, nastala pri nekaterih vnetjih: gnoj se cedi iz rane; brisati gnoj; gost gnoj 3. nizko zelo len, zanikrn človek: spodi ta gnoj od hiše; bil si in boš ostal gnoj ● ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. toliko je sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko ♪
  20.      gnoják  -a m (á) vrtn. zaprta greda, ogrevana z gnojem: vzgojiti sadike v gnojaku ♪
  21.      gnojíti  -ím nedov. (ȋ í) dodajati zemlji gnojilo: gnojimo v jeseni in spomladi; gnojiti krompir, star. krompirju; gnojiti s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili; dobro, temeljito gnojiti; pren., ekspr. ljudstvo je s krvjo gnojilo to zemljo // večati rodovitnost zemlje: tudi odpadlo listje gnoji gnojíti se nav. 3. os. biti v stanju tvorjenja, izločanja gnoja: rana se gnoji gnojèč -éča -e: gnoječa se rana gnojèn -êna -o: gnojena in skrbno obdelovana zemlja; njive so dobro gnojene ♪
  22.      gnójšnica  -e ž (ọ̄) nar. štajersko gnojnica ♪
  23.      gnómik  -a m (ọ́) pri starih Grkih pesnik gnomičnih pesmi ♪
  24.      gnomolóški  -a -o prid. (ọ̑) lit. gnomičen: gnomološka vrsta pesnitve ♪
  25.      gnóstik  -a m (ọ́) filoz. pristaš gnosticizma: sprejeti naziranje gnostikov ♪

   10.887 10.912 10.937 10.962 10.987 11.012 11.037 11.062 11.087 11.112  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA