Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (10.512-10.536)



  1.      fotogramétričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na fotogrametrijo: fotogrametrične meritve / fotogrametrični instrumenti / fotogrametrična dokumentacija
  2.      fotogrametríja  -e ž () geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: fotogrametrija gozdov / pri geodetskih delih so uporabljali tudi fotogrametrijo // nauk o tem: velja za utemeljitelja fotogrametrije
  3.      fótokópija  -e ž (ọ̑-ọ́) kopija, izdelana s fotografskim postopkom: fotokopija dokumenta, originalnega teksta; zbornik fotokopij
  4.      fótomateriál  -a m (ọ̑-) 1. material za izdelovanje fotografij: nabaviti fotomaterial 2. redko fotografsko slikovno gradivo: fotomaterial za turistično razstavo
  5.      fotométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na fotometrijo: fotometrična enota / fotometrične meritve
  6.      fótorepôrter  in fótorepórter -ja m (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̑) kdor dela fotoreportaže: na kraj dogodka so odhiteli tudi naši fotoreporterji; časopisni fotoreporter
  7.      fótoslúžba  in fóto slúžba -e ž (ọ̑-) dejavnost, ki se ukvarja s fotografiranjem po naročilu, zlasti v propagandne, dokumentarne namene: turistični biro ima svojo fotoslužbo / naročiti razglednice kraja pri fotoslužbi
  8.      fototéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka fotografij: urejati fototeko / fototeka bo zaradi preurejanja zaprta
  9.      fourieríst  -a [fur-] m () pristaš fourierizma
  10.      fourierízem  -zma [fur-] m () soc. nauk francoskega utopičnega socialista Charlesa Fouriera
  11.      frá  m neskl. () pristavek k imenu članov nekaterih redov, v hrvatskem in italijanskem okolju brat, oče: fra Angelico; fra Brne
  12.      fráča  -e ž (á) 1. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov: dečki so s fračami razbijali izolatorje; streljati s fračo 2. nekdaj pehotno orožje za metanje kamnitih ali kovinskih krogel; prača: oboroženi so bili s fračami in sulicami ◊ med. obveza za brado ali nos
  13.      fráčar  -ja m () 1. kdor strelja s fračo: nekateri so imenitni fračarji 2. nekdaj vojak, oborožen s pračo; pračar: na tisoče fračarjev je stalo sovražniku nasproti
  14.      fračkáč  -a m (á) pog., ekspr. zapravljivec: ta fračkač bo vse zapravil
  15.      fračkáti  -ám nedov.) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): tako fračka, da ne bo od premoženja nič ostalo
  16.      fragmènt  -ênta m ( é) 1. ohranjen ostanek kake stvaritve, navadno umetniške: pri izkopavanju so odkrili nekaj keramičnih fragmentov; fragment freske / književnost je poznal samo v fragmentih delno, ne popolnoma 2. nedokončano literarno delo: roman je ostal fragment; dramski fragment ◊ med. kos, drobec kosti
  17.      frájer  -ja m (á) pog. moški, navadno mlajši, ki se vpadljivo vede in oblači: mestni frajerji; večji frajer je, kot sem mislil; skušal je biti frajer // nižje pog. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: našla si je drugega frajerja; s svojim frajerjem je bila v kinu
  18.      frajgajst  in freigeist-a [frájgájst] m (-) v stari Avstriji človek, ki ne priznava dogem, zlasti verskih, svobodomislec: družil se je s frajgajsti
  19.      frajgajstovstvo  in freigeistovstvo -a [frájgájst-] s (-) v stari Avstriji lastnost frajgajstov, svobodomiselnost: Prešernovo frajgajstovstvo
  20.      frájla  -e ž () pog., ekspr. gospodična: sprehaja se z dvema frajlama; mestne frajle / o svojih težavah govorijo kakor kakšne stare frajle
  21.      frájlica  -e ž () manjšalnica od frajla: ljubka frajlica / saj si že prava frajlica / bil je tako nežen, da so mu tovariši pravili frajlica
  22.      frájman  -a m () zastar. rabelj
  23.      frák  -a m () slavnostni moški suknjič, ki ima zadnji del močno podaljšan in visoko preklan: nositi frak; na večerjo so prišli v smokingih in frakih / natakarji v frakih
  24.      frakaríja  -e ž () slabš., nekdaj frakarji: tam se zbira samo frakarija // frakarstvo: zoprna mu je bila vsakršna frakarija
  25.      frákcija  -e ž (á) 1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina: pripadati kaki frakciji; ekstremistična frakcija; boj proti frakcijam v stranki; razcepljenost stranke na frakcije 2. s prilastkom tesneje povezana skupina poslancev v parlamentu, ki so ali niso člani iste stranke: socialnodemokratska frakcija v parlamentu 3. fiz. s frakcioniranjem ločena sestavina zmesi: frakcije nafte 4. grad. sipki material, katerega zrna imajo približno isto velikost: nova gramoznica zadošča za gradbene potrebe, primanjkuje le še najdrobnejše frakcije do 3 mm

   10.387 10.412 10.437 10.462 10.487 10.512 10.537 10.562 10.587 10.612  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA