Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (10.412-10.436)


  1.      flankírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) um. biti, stati simetrično na obeh straneh česa: fasado flankirata visoka stolpa; cesto flankirata starinski stavbi flankíran -a -o: notranja ploskev ornamenta je flankirana s kratkimi črtami ♪
  2.      flánša  -e ž (ȃ) teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo, prirobnica: okrogla flanša ♪
  3.      fláša  -e ž (á) nižje pog. steklenica: razbita flaša / flaša piva ♪
  4.      flaškón  -a m (ọ̑) pog. velika opletena trebušasta steklenica; pletenka: desetlitrski flaškon ♪
  5.      flávten  -tna -o (ȃ) pridevnik od flavta: flavtni solo ♪
  6.      flávtica  -e ž (ȃ) manjšalnica od flavta ♪
  7.      flavtíst  -a m (ȋ) kdor igra flavto: orkester razpisuje mesto flavtista ♪
  8.      flávza  -e ž (ȃ) nav. mn., pog., slabš. neumnost, čenča: izmišljevati si flavze / stare flavze ♪
  9.      flažolét  in flageolét -a [flažo-] m (ẹ̑) muz. visok ton, ki nastane ob rahlem dotiku prsta na določenih mestih strune ♪
  10.      flegmátik  -a m (á) človek flegmatičnega temperamenta: velik flegmatik je ♪
  11.      flegmóna  -e ž (ọ̑) med. akutno, napredujoče vnetje v medstaničnini in tkivnih špranjah: flegmona na nogi / plinska flegmona ♪
  12.      fleksibílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. spremenljiv, nestalen: človek je najbolj fleksibilen faktor v kmetijski proizvodnji ♪
  13.      fleksibílnost  -i ž (ȋ) knjiž. spremenljivost, nestalnost: fleksibilnost cen; fleksibilnost delovne sile / fleksibilnost človekovega značaja ♪
  14.      fleksíja  -e ž (ȋ) 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibanje: nominalna fleksija 2. med. upogibanje, upogib: fleksija sklepa 3. geom. količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo ♪
  15.      fleksúra  -e ž (ȗ) geol. guba, ki je na pregibu stanjšana, kolenčasta guba ♪
  16.      flektíranje  -a s (ȋ) glagolnik od flektirati: flektiranje glagola, samostalnika / flektiranje noge ♪
  17.      flektírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati: flektirati glagol 2. med. upogibati, upogniti: flektirati koleno ♪
  18.      fléten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila fletna; fletno dekle / kako si fletna, kadar si dobre volje // prijeten, zabaven: škoda, da ga ne poznaš, prav fleten človek je / naučil nas je fletno igro flétno prisl.: to si pa že tako fletno povedal / v povedni rabi pri vas je pa fletno ♪
  19.      flétkan  -a -o prid. (ẹ̑) pog., ekspr. čeden, ljubek: bila je prav fletkan deklič / moja mucka je bila tako fletkana ♪
  20.      flíka  -e ž (í) nižje pog. krpa, zaplata: prišiti fliko; njegove hlače so že polne flik / krojač mi ni vrnil flik, ki so ostale od plašča ostankov blaga / ekspr. za otroka se bo že še našla kakšna flika manjši kos še neuporabljenega blaga; pren. za hišo je imel majhno fliko (zemlje) ♪
  21.      flíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) pog. s tankim, prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki; pokati: flikati z novim bičem // udarjati s takim predmetom: neprestano je flikal konja ♪
  22.      flíkniti  -em dov. (í ȋ) pog. 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: flikniti konja z bičem / ekspr. te bom tako fliknil 2. pasti, telebniti: fliknil je na poledeneli cesti 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ob koncu leta je fliknil 4. ekspr. steči, švigniti: zajec je fliknil čez cesto / če le more, flikne od doma ♪
  23.      flíš  -a m (ȋ) geol. pogosto menjajoče se tanke plasti laporja in peščenjaka: eocenski fliš ♪
  24.      flíšen  -šna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fliš: flišna sedimentacija / flišno ozemlje ♪
  25.      flógiston  -a m (ọ̑) kem. domnevna sestavina gorljivih snovi, s katero so od 17. do 18. stoletja razlagali pojav gorenja ♪

   10.287 10.312 10.337 10.362 10.387 10.412 10.437 10.462 10.487 10.512  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA