Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (10.287-10.311)



  1.      fêromangán  -a m (-) metal. zlitina železa in mangana: obloga iz feromangana
  2.      fêrosilícij  -a m (-í) metal. zlitina železa in silicija: dodajati jeklu ferosilicij
  3.      ferrári  -ja [fera-] m () osebni avtomobil italijanske tovarne Ferrari: voziti se s ferrarijem
  4.      fétiš  -a m (ẹ̑) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih predmet, ki ima nadnaravno moč in se časti po božje: razprava o fetiših in običajih 2. knjiž. za posameznika ali skupino nedotakljiva, slepo oboževana, priznana stvar: ljudsko pesem je spremenil v fetiš; zadati udarec fetišem malomeščanske demokracije
  5.      fetišizácija  -e ž (á) glagolnik od fetišizirati: ta zaverovanost meji že na fetišizacijo; fetišizacija tehnike
  6.      fetišízem  -zma m () 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vera v fetiše in njihovo čaščenje: opustiti fetišizem; raziskovati fetišizem in malikovalstvo pri nekaterih ljudstvih 2. knjiž. pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa: nagibati se k fetišizmu; dragocenosti so postale predmet njenega fetišizma ◊ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; psiht. fetišizem bolezenska seksualna nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe drugega spola
  7.      fétus  -a m (ẹ̑) med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva, plod: razvoj fetusa
  8.      feuerbachovec  -vca [fôjerbah-] m (ó) pristaš filozofske smeri nemškega filozofa Feuerbacha: ruski feuerbachovci
  9.      fevdalízem  -zma m () gospodarsko-družbena ureditev pred kapitalizmom, v kateri je zemlja v lasti zemljiških gospodov, obdelujejo pa jo podložni kmetje: boj proti ostankom fevdalizma; prehod iz fevdalizma v kapitalizem / razvoj mest v fevdalizmu
  10.      fiála  -e ž () arhit. okrasni stolpič gotskih stavb s piramidno streho in križno rožo na vrhu: arkadni loki in fiale
  11.      fianketírati  -am [fja-] dov. in nedov. () šah. postaviti lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale: beli je fianketiral oba lovca
  12.      fiankéto  -a [fja-] m (ẹ̑) šah. postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale, krilni razvoj: igral je fianketo na daminem krilu
  13.      fiásko  -a m () knjiž. neuspeh, polom, zlasti v javnosti: po sklenitvi pakta je bil fiasko neizbežen; ekspr. na tekmovanju je doživel popoln fiasko
  14.      fíat  -a m () avtomobil italijanske tovarne Fiat: uvozili so več fiatov; med fiati prevladujejo fički
  15.      fibrín  -a m () biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena, vlaknina: mrežasto razpredene niti fibrina
  16.      fibrinogén  -a m (ẹ̑) biol., kem. beljakovina v krvni plazmi, iz katere nastaja fibrin: izločati fibrinogen
  17.      fibroín  -a m () biol., kem. beljakovina, ki sestavlja naravna svilena vlakna
  18.      fíbula  -e ž () 1. arheol. zaponka za spenjanje oblačila in za okras: bronasta fibula; razstava fibul 2. anat. kost na zunanji strani goleni; mečnica
  19.      fičafáj  -a m () pog., šalj. 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic; lok: napeti fičafaj; otroci so streljali s fičafaji; ekspr. orožja ni, kaj se bomo branili s fičafaji 2. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov; frača: zbiral je elastiko za fičafaje 3. slabš. puška: kako naj streljamo s temi fičafaji
  20.      fičfiríč  -a m ( ) ekspr. lahkomiseln, nezanesljiv, navadno vpadljivo oblečen mlajši moški: druži se s samimi fičfiriči; elegantni, gosposki fičfiriči; takle fičfirič, sploh ne ve, kaj bi študiral
  21.      fíčo  -ta in -a m () pog. tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiat: garaža je komaj za fičota dovolj velika
  22.      fideíst  -a m () pristaš fideizma: kritiziral je fideiste vseh vrst
  23.      fidejkomís  -a m () jur., nekdaj rodbinsko premoženje, zlasti posestvo, ki ga uživalec mora prepustiti določenemu nasledniku: ustanovitev fidejkomisa
  24.      fífty-fífty  [-ti] prisl. (-) pog. izraža razdelitev na dva enaka dela; pol na pol: razdelila sta si fifty-fifty
  25.      fíga  -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma

   10.162 10.187 10.212 10.237 10.262 10.287 10.312 10.337 10.362 10.387  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA