Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (10.112-10.136)



  1.      estétiški  -a -o prid. (ẹ́) zastar. estetski: estetiško čustvo / estetiška vzgoja
  2.      estetizírati  -am nedov. () knjiž., nav. slabš. razpravljati o čem s stališča lepega, zlasti glede na obliko: premalo je o umetnini samo estetizirati estetizirajóč -a -e: estetizirajoči kritiki so mu očitali grobost sloga in jezika
  3.      estétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko estétsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati
  4.      estétstvo  -a s (ẹ̑) vrednotenje vsega s stališča lepega: Stritarjevo estetstvo
  5.      estráda  -e ž () 1. knjiž. vzvišen prostor, oder: estrado so okrasili z girlandami; cesarica je sedela na estradi 2. zlasti v ruskem okolju zabavna prireditev, sestavljena iz kratkih glasbenih, plesnih in artističnih točk
  6.      éstrih  -a m (ẹ̄) grad. kompaktna obloga tal, ki se kašasto nanese na trdo podlago in se nato strdi: polagati estrih; asfaltni, cementni estrih
  7.      ešalón  -a m (ọ̑) voj. del večje enote, kadar so njeni deli razporejeni drug za drugim v boju, na potovanju ali pohodu: divizija je napredovala v ešalonih / ešalon oklopnih vozil // del transporta vojnih ujetnikov: na postajo je pripeljal ešalon Poljakov
  8.      ešofírati se  -am se nedov. in dov. () zastar. razburjati se, razvnemati se: tako se je ešofirala zaradi tega
  9.      etcétera  prisl. (ẹ̑) knjiž. in tako dalje: govoril je o novih idejah, načrtih etcetera
  10.      éter 1 étra m (ẹ́) poljud. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo, strok. dietileter: narkotizirati z etrom; vonj po etru // kem. spojina, ki nastane s spajanjem dveh molekul alkohola z odcepom vode: dietileter je eden najvažnejših etrov
  11.      éter 2 étra m (ẹ́) 1. fiz., nekdaj domnevna snov, ki napolnjuje ves prostor in telesa in po kateri se širi elektromagnetno valovanje: gibanje Zemlje po etru ∙ publ. poslati sporočilo v eter, po etru po radiu 2. pesn. zrak, ozračje: jesenski veter nosi listje v eter; v sinjem etru kroži letalo
  12.      etêričen  -čna -o prid. (é) ki učinkuje breztelesno, zelo nežno: eterična lepotica; eterično bitje; svetla obleka jo je delala eterično / eterična ljubezen duhovna, poduhovljena / eterična samota ki nima nobenih stikov z resničnostjo; eterično razpoloženje / eterične melodije ◊ kem. eterično olje hlapljiva tekočina prijetnega vonja, ki se pridobiva iz rastlin z destilacijo etêrično prisl.: lik glavne igralke je učinkoval nekoliko eterično; eterično nežne barve
  13.      eternít  -a m () zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi: plošča iz eternita // izdelki iz te zmesi: lopa je zgrajena iz valovitega eternita; streha je krita z eternitom
  14.      eterníten  -tna -o prid. () ki je iz eternita: eternitni strešniki; eternitna cev, plošča
  15.      étika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vprašanja obravnava etika // s prilastkom načela o dobrem in zlem: krščanska etika; marksistična, socialistična etika 2. s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške etike 3. etičnost: etika takega ravnanja
  16.      etikéten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na etiketa1: etiketni napisi ♦ obrt. etiketni stroj stroj za tiskanje etiket
  17.      etikéten 2 -tna -o (ẹ̑) pridevnik od etiketa2: etiketna pravila
  18.      etiketíren  -rna -o prid. () teh., v zvezi etiketirni stroj stroj, priprava za opremljanje z etiketami: kupiti etiketirni stroj
  19.      etíl...  prvi del zloženk () nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz etana z odvzemom enega atoma vodika: etilalkohol, etilklor
  20.      etílalkohól  -a m (-ọ̑) kem. alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah
  21.      etílen  -lna -o prid. () kem., navadno v zvezi etilni alkohol etanol, etilalkohol
  22.      étimon  -a m (ẹ̑) lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda
  23.      etiolírati  -am nedov. in dov. () bot. nenormalno se razvijati in postajati bled zaradi pomanjkanja svetlobe pri rasti: rastline v temi etiolirajo etiolíran -a -o: etiolirani listi zelnatih glav; etiolirana rastlina
  24.      étničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina; etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija étnično prisl.: etnično enotna, neenotna država
  25.      étnogenéza  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) nastanek in razvoj plemena, ljudstva, naroda, skupine narodov: razpravljati o etnogenezi Slovencev; slovanska etnogeneza

   9.987 10.012 10.037 10.062 10.087 10.112 10.137 10.162 10.187 10.212  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA