Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (9.701-9.725)


  1.      pretépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) večkrat zelo tepsti: že vsa leta jo mož pretepa; otroke pretepa s palico; pretepati do krvi / nehaj pretepati žival tepsti pretépati se medsebojno si dajati udarce: spet se pretepajo / rad se pretepa ∙ ekspr. ne bom se pretepal za tujce bojeval ♪
  2.      preteptáti  -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) popolnoma, v celoti steptati: preteptati sneg / s smučmi preteptati skakalnico ♪
  3.      pretêsen  stil. pretesán -têsna -o tudi -ó prid. (é ȃ é) preveč tesen: pretesni čevlji; pretesna obleka / čoln je pretesen; pretesna soba / ekspr. živeti pretesno, omejeno življenje / pretesni odnosi; pretesna zveza pretesnó tudi pretêsno prisl.: obleka se ji pretesno prilega / v povedni rabi v sobi je pretesno ♪
  4.      pretét  -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: preteti potuhnjenec, spet ima nekaj za bregom; ta preteta živalca se mu je spretno umikala pretéto prisl.: preteto dobro mu gre; to je tako preteto lahko reči / kot vzklik preteto, če to ni od sile ♪
  5.      pretêžek  in pretežák -têžka -o tudi -ó prid. (é ȃ é) preveč težek: pretežek tovor; voz je pretežek; pretežka žival / pretežke naloge; pretežka služba / to je zanj pretežka hrana / pretežko življenje pretežkó prisl.: to mu ni bilo pretežko storiti ♪
  6.      pretéžnost  -i ž (ẹ̄) dejstvo, da kaj obsega, predstavlja večji del česa: kritizirati pretežnost samo sprotnih, praktičnih nalog v delovnem načrtu / pretežnost sivih tonov na sliki razmeroma velika mera, stopnja ∙ star. hoteli so mu dokazati svojo pretežnost in prednost prevlado, premoč ♪
  7.      pretolmáčiti  -im dov. (á ȃ) star. 1. razložiti, pojasniti: pretolmačiti predpise; pretolmačil ji je smisel svojih besed; ni si znal pretolmačiti njihovega ravnanja 2. prevesti: pretolmačiti tuje besede; poslanikov govor so hitro pretolmačili ♪
  8.      pretôpel  tudi pretópel -tôpla -o stil. -ó [ǝu̯] prid. (ó; ọ́ ó) preveč topel: pretopel zrak; pretopla voda; to pivo je pretoplo / pretopel plašč pretôplo in pretopló prisl.: pretoplo se obleči / v povedni rabi pri vas je pretoplo ♪
  9.      pretovóriti  -im tudi pretovoríti -ím dov., pretovóril (ọ̄ ọ̑; ȋ í) spraviti kaj z enega prevoznega sredstva na drugo: zaboj so pretovorili na voz; v enem dnevu pretovorijo pet tisoč ton cementa / pretovoriti blago s kamionov v skladišče // prenesti kaj na tovorni živini: pretovoril je veliko platna in vina ∙ ekspr. mula je prehodila in pretovorila vso Dolenjsko nosila tovor po vsej Dolenjski; ekspr. v tistih hribih morajo vse pretovoriti na hrbtu prenesti pretovórjen -a -o tudi pretovorjèn -êna -o: blago je bilo pretovorjeno na vlak ♪
  10.      pretrájati  -am dov. (ȃ) knjiž., redko preživeti: njegovo delo bo pretrajalo naš čas / ljubezen pretraja tudi preizkušnjo ♪
  11.      pretŕd  -a -o tudi -ó prid. (ȓ ŕ) preveč trd: pretrda blazina; pretrdo ležišče / pretrdo meso / to usnje je pretrdo / ekspr.: preskop in pretrd človek; pretrd je z otroki / ekspr. pretrde poteze na obrazu ∙ ekspr. učenec je pretrde glave se pretežko uči; ekspr. ta naloga je za nas pretrd oreh je pretežka, je ne zmoremo pretrdó tudi pretŕdo prisl.: pretrdo ravnati s kom ♪
  12.      pretrebíti  in pretrébiti -im, tudi pretrébiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́) redko preredčiti, razredčiti: pretrebiti sadike ♪
  13.      pretresávati  -am nedov. (ȃ) redko pretresati: na krožkih so pretresavali vsa aktualna vprašanja / pretresavala sta zanimive stvari o vojni / pretresavala ga je divja jeza ♪
  14.      pretrésenost  -i ž (ẹ̑) močna čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti: poskušal je skriti svojo pretresenost; pripovedovati o splošni pretresenosti zaradi nesreče / brez globoke osebne pretresenosti je vpliv literature manjši ♪
  15.      pretréti  -trèm tudi -tárem dov., pretrì pretríte; pretŕl (ẹ́ ȅ, á) popolnoma, v celoti streti: po nerodnosti je pretrla veliko posode / hlod mu je pretrl prsi / pretreti in premečkati sadje // redko prelomiti, zlomiti: pretrl mu je špice na kolesu; prstan se ji je pretrl ● knjiž., ekspr. če ga bom zalotil, mu bom pretrl vse kosti ga bom zelo pretepel pretŕt -a -o: pretrti kamniti skladi; pretrto in zmečkano sadje ♪
  16.      pretŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala ∙ ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt ♦ anat. pretrgati himen 3. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo 4. redko za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti 5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače pretŕgati se ekspr. izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja ● žarg. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven pretŕgan -a -o: nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano ∙ ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan ♦ avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo ♪
  17.      pretrpéti  -ím dov., tudi pretŕpel (ẹ́ í) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: četa je pretrpela hude izgube; pretrpeti mnoge krivice; marsikaj, veliko hudega je pretrpel / z oslabljenim pomenom: v bitki so pretrpeli poraz so bili poraženi; slikarstvo je pretrpelo velike spremembe se je zelo spremenilo ∙ zaradi svojih idej je moral pretrpeti smrt je bil umorjen // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega; prestati: to razočaranje sem že pretrpel, zdaj sem miren / pretrpeti nevarno bolezen preboleti 2. ekspr., s prislovnim določilom v trpljenju doseči veliko, preveliko mero: toliko je pretrpela, naj bo zdaj srečna; veliko smo pretrpeli med vojno 3. star. prenesti, zdržati: človek več pretrpi, kot prej misli / njegovo srce te žalosti ni pretrpelo pretrpljèn -êna -o: pretrpljene bolečine; pretrpljena bolezen ♪
  18.      pretvárjati  -am nedov. (á) delati, da kaka stvar nastopa, se pojavlja v drugi, drugačni obliki: ta naprava pretvarja vodno energijo v električno; pretvarjati višje merske enote v nižje // zastar. spreminjati: rudnik mu pretvarja dneve v noč; samovoljno kaj pretvarjati pretvárjati se kazati se drugačnega, kot biti v resnici: mislili so, da se spet pretvarja; zna se dobro pretvarjati / pretvarjali so se, da mu verjamejo pretvarjajóč -a -e: obdelujoč in pretvarjajoč mrtvo snov, ustvarjajo ljudje materialno kulturo; ne mara pretvarjajočih se ljudi ♪
  19.      pretvórben  -bna -o tudi pretvórben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretvorbo: pretvorbna pravila ♦ lingv. pretvorbna slovnica slovnica, ki obravnava pretvarjanje jezikovnih enot po določenih pravilih v pomensko enakovredne jezikovne enote ♪
  20.      preučíti  -ím dov., preúčil (ȋ í) 1. usposobiti za drugo delo: preučiti invalida; moral se je preučiti 2. proučiti: znanstveno preučiti pojav / skrbno preučiti vse podatke preštudirati / preučiti prošnjo, zahtevo ● star. izkušnja nas ni preučila izučila preučíti se ekspr. prebiti, preživeti ob učenju: koliko se bomo morali letos še preučiti ♪
  21.      preurejeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preureja, spreminja: preurejevalec družbenih razmer ♪
  22.      preusmériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmeriti vodni curek; preusmeriti vozilo / preusmeriti promet / preusmeriti rečno strugo; žarometi so se preusmerili; pren. materina smrt je preusmerila njegovo življenjsko pot 2. narediti, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmeriti politiko; preusmeriti delovni postopek / preusmeriti misli; pogovor se je preusmeril / preusmeriti pozornost na kaj drugega // spremeniti področje dejavnosti česa: preusmeriti proizvodnjo v izdelavo umetnih plošč; kmetje so se preusmerili v pitanje telet / preusmeriti industrijo v vojne namene 3. povzročiti pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: učenca so preusmerili v študij družboslovnih ved preusmérjen -a -o: preusmerjen promet ♪
  23.      prevajálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s prevajanjem: prevajalec je roman dobro prevedel; pogovarjala sta se s pomočjo prevajalca; zaposlil se je kot prevajalec na sodišču; prevajalec iz nemščine in angleščine; šola za prevajalce / za prevajalca nam je bil neki domačin za tolmača / leposlovni, tehnični prevajalci ♦ jur. zapriseženi prevajalec ♪
  24.      prevajálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prevajanjem: prevajalka iz angleščine in nemščine; znana pesnica in prevajalka ♪
  25.      prevajálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prevajalce ali prevajanje: prevajalske opombe / prevajalska šola; prevajalska služba na kongresu je dobro delovala / prevajalska dejavnost ♪

   9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA