Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (8.040-8.064)


  1.      paralelízem  -zma m (ȋ) knjiž. paralelni odnos: poiskati paralelizme v različnih umetnostih; paralelizem likovnih načel / pri delu se dostikrat srečamo s paralelizmom ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije ♪
  2.      paralizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti kaj hromo; ohromiti: droga je paralizirala ude / nikotin ga je za nekaj časa paraliziral // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je paraliziral, da ni mogel misliti / s temi besedami je paraliziral večino ljudi 2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: skušali so paralizirati osvobodilno gibanje; stavka je paralizirala industrijo, proizvodnjo / z novimi predpisi so paralizirali društvo / paralizirati delovanje strupa // zelo zavreti, otežiti: paralizirati promet v mestu paralizíran -a -o: že dolgo je paraliziran; paralizirana noga; stavka je skoraj popolnoma paralizirana ♪
  3.      paramènt  -ênta m (ȅ é) nav. mn., rel. predmet iz blaga za cerkveno rabo, zlasti liturgično oblačilo: slavnostni paramenti / razstava paramentov ♪
  4.      parámeter  -tra m (á) 1. mat. konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen: izračunati parameter enačbe; parameter hiperbole, parabole; enačba z več parametri 2. publ. kar se uporablja za vrednotenje, merjenje: razprave o ekonomskih parametrih pri gradnji stanovanj / izmeriti s parametrom politične prakse ◊ strojn. parametri pare podatki o tlaku in temperaturi ali o tlaku in vlažnosti ♪
  5.      párati  -am nedov. (ȃ) 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti delati, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: para pas pri krilu; šivati in parati / parati obleko // s potegovanjem, vlečenjem niti delati, da pletenina kot celota ne obstaja več: parati pulover; plesti in parati 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem delati, da kaj ni več celo: parati živali trebuh / star. parati mrliča secirati, obducirati // ekspr. s silo zarezovati, zajedati se: verige so parale telesa sužnjev; vrv je začela parati meso v dlaneh 3. ekspr. s silo prekinjati določeno stanje: bliski v presledkih parajo nebo, temno noč / le še posamezni rafali so parali tišino 4. ekspr. povzročati velik občutek neugodja, bolečino: že pogled nanj ji je paral srce; škripanje koles je človeku paralo ušesa, živce / bolečina ji para telo ● vznes. kmetje so zemlji parali prsi (s trudom) jo orali, obdelovali; ekspr. ostre skale so parale čolnom dna uničevale, kvarile párati se biti v stanju, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: obleka se je začela parati pri vratu / rokav se para po šivu ● ekspr. srce se ji je paralo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo parajóč -a -e: jelen ga je napadel, parajoč mu trebuh z rogovi; srce parajoča zgodba; prisl.: mitraljezi so parajoče ropotali v temi ♪
  6.      parazít  -a m (ȋ) 1. biol. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma; zajedavec: ta žival je parazit; rastlino je napadel parazit; živi kot parazit / fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; obligatni parazit zajedavec, ki ne more živeti brez gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: vse življenje je ostal parazit; različni družbeni paraziti ♪
  7.      parazitízem  -zma m (ȋ) 1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo: raziskovati parazitizem 2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega, zajedavstvo: opozoriti na parazitizem aristokracije; intelektualni parazitizem ♪
  8.      parazítstvo  -a s (ȋ) biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo: parazitstvo in mutualizem; pren. spoznal je njegovo pokvarjenost in parazitstvo; preprečevati družbeno parazitstvo ♪
  9.      pardonírati  -am nedov. in dov. (ȋ) pog. prizanašati, oproščati: vedno ga pardonira; tudi vodstva ne pardonira ♪
  10.      páren 1 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; parna lokomotiva; parna peč / parna kopel izpostavljanje (dela) telesa delovanju pare zaradi zdravljenja, krepitve ◊ obrt. parna pekarna pekarna, v kateri pečejo kruh v parnih pečeh; strojn. ladijski parni kotel; lokomotivski parni kotel; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; parni stroj stroj, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; parna turbina parni stroj, ki energijo pare spreminja v mehansko energijo; parno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča s pomočjo pare; teh. parni akumulator; parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo ♪
  11.      parfumírati  -am nedov. in dov. (ȋ) dišaviti s parfumom: parfumira tudi pisma; skrbno se je parfumirala; pren., ekspr. parfumirati laž, hinavščino parfumíran -a -o: parfumirana ženska ♪
  12.      párk  -a m (ȃ) 1. negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode: hoditi v park; sprehajati se po parku; samoten grajski park; vhod v park; klopi, poti v parku / mestni park / gozdni park gozd, urejen za park; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; spominski park posvečen kaki pomembni zgodovinski osebnosti ali urejen v spomin na kak zgodovinski dogodek; zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami ♦ šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo; vrtn. angleški park urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine; baročni park z razgibano in simetrično oblikovanimi, razporejenimi elementi 2. s prilastkom prometna sredstva, naprave kake zaključene enote: dopolniti avtomobilski park; letalski park je neizkoriščen; povečati plovni park / vozni park / strojni park na vozila pritrjeni stroji, ki jih ima kaka zaključena, navadno gospodarska enota ♪
  13.      párkelj  -klja m (á) rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: vol si je poškodoval parkelj; v blatu so bile vidne sledi parkljev / kupiti svinjske parklje // slabš. roka: pokaži mi svoje parklje ◊ bot. kozji parkelj goba z rjavim povešenim klobukom; možek; vet. obrezati parkelj z nožem odstraniti odvečno parkljevo roževino ♪
  14.      párkelj  -na tudi -klja [kǝl] m (á) evfem. hudič: črn parkelj; grd kot sam parkelj // v krščanskem okolju spremljevalec Miklavža, predstavljajoč hudiča: parkelj je rožljal z verigo / eden izmed fantov se je oblekel v parkeljna ♪
  15.      parkét  -a m (ẹ̑) 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna // tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa ● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti ◊ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure ♪
  16.      parketírati  -am nedov. in dov. (ȋ) pog. polagati parket: parketirati dnevno sobo parketíran -a -o: prostor še ni parketiran; tudi predsoba je parketirana ♪
  17.      parkíranje  -a s (ȋ) glagolnik od parkirati: na tem mestu je parkiranje prepovedano; nepravilno parkiranje; ustavljanje in parkiranje / parkiranje avtomobila / prostor za parkiranje ♪
  18.      parkírati  -am nedov. in dov. (ȋ) puščati motorno vozilo dalj kot petnajst minut na mestu, ki je za to določeno, kjer je dovoljeno: tu je prepovedano parkirati / parkirati moped; avtomobil je parkiral pred hotelom, v stranski ulici / nepreh. avtomobili parkirajo tudi ob glavni cesti stojijo, so parkirani parkirajóč -a -e: zaradi parkirajočih vozil je cesta zelo ozka parkíran -a -o: napačno parkiran moped; taksi je že parkiran ♪
  19.      párkoven  tudi parkóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na park: velike parkovne površine / parkovni načrt / vrtno ali parkovno oblikovanje / parkovni vrtnar / parkovno drevo okrasno drevo, gojeno v parkih ♦ urb. parkovno pokopališče pokopališče, na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor ♪
  20.      parlamènt  -ênta m (ȅ é) 1. v meščanskodemokratičnih državah zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov, sestavljeno iz predstavnikov političnih strank: parlament je sprejel nov zakon; razpustiti, sklicati parlament; člani parlamenta; debata v parlamentu / angleški parlament 2. pog. skupščina: jugoslovanski, slovenski parlament ♪
  21.      parlamentáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na parlament ali parlamentarizem: parlamentarna seja / parlamentarne oblike boja / parlamentarni sistem; parlamentarne volitve / obisk parlamentarne delegacije / parlamentarna monarhija monarhija, v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; parlamentarna republika / ekspr. parlamentarno izražanje, ravnanje, življenje ♦ adm. parlamentarni stenograf stenograf z višjo stopnjo usposobljenosti; parlamentarno pismo stenografija, ki omogoča zapis nad sto besed na minuto; polit. parlamentarna vlada v meščanskodemokratičnih državah vlada, odgovorna parlamentu in odvisna od njega parlamentárno prisl.: parlamentarno odločati, vladati ♪
  22.      parlamentarízem  -zma m (ȋ) polit. politična ureditev, v kateri zakonodajna oblast pripada parlamentu: nasprotnik parlamentarizma; razvoj parlamentarizma v Angliji / meščanski parlamentarizem ♪
  23.      parlándo  -a m (ȃ) muz. petje arij v hitrem tempu z govornimi elementi: virtuozni parlando v Seviljskem brivcu ♪
  24.      párt  -a m (ȃ) muz. posamezni vokalni ali instrumentalni del večglasne skladbe: igrati klavirski, violinski part; peti basovski part // notni zapis takega dela: izdati partituro in parte ♪
  25.      párte  m neskl., tudi párte -ja (ȃ) pog. obvestilo o smrti koga, navadno tiskano; osmrtnica: dati parte v časopis; vsak dan pregleda vse parte; velik parte ♪

   7.915 7.940 7.965 7.990 8.015 8.040 8.065 8.090 8.115 8.140  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA