Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (7.515-7.539)


  1.      ógrc  -a m (ọ̑) 1. loj, zastal v zunanjem delu žleze lojnice: iztiskati ogrce / po obrazu ima ogrce 2. agr. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin: uničevati ogrce; krt se hrani tudi z ogrci ◊ vet. podkožna tvorba pri govedu, ki jo povzroča ličinka govejega zolja; zool. ličinka govejega zolja, ki se zajeda v govedo ♪
  2.      ogrêbsti  ogrêbem dov., ogrébel ogrêbla (é) 1. opraskati, navadno močno: veja ga je ogrebla po obrazu; ogrebsti si kožo / mačka jo je ogrebla 2. odstraniti, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebsti sneg s strehe / ogrebsti pepel, žerjavico 3. osuti: ogrebsti krompir ◊ čeb. spraviti (čebelji) roj v panj ogrebèn -êna -o tudi ogrêben -a -o: do krvi ogrebene roke ♪
  3.      ogreníti  -ím dov., ogrénil (ȋ í) narediti grenko: nekatere snovi lahko ogrenijo kruh // nav. ekspr. narediti kaj manj prijetno, manj srečno: nasprotovanja so mu ogrenila življenje v mestu; nehvaležni otroci so ji ogrenili življenje; s tem bi si ogrenil še zadnje trenutke ogrenjèn -êna -o: ogrenjena moka ♪
  4.      ogréti  ogréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj toplo: ogreti sobo; ogreti vodo do sto stopinj; ogreti si roke pri ognju 2. povzročiti občutek toplote: sonce jih je ogrelo / čaj nas je ogrel; pot v hrib jih je ogrela; pren. prijazna beseda človeka ogreje; taka pesem ogreje srce 3. ekspr. navdušiti: sodelavce je ogrel za svoj načrt; ogreti se za šport, študij / govornik ni mogel ogreti občinstva; predstava je gledalce ogrela ogréti se 1. postati topel: kamenje se na soncu ogreje; voda se je že ogrela; brezoseb. počakali so, da se je zunaj nekoliko ogrelo / stroj se je preveč ogrel preveč segrel, pregrel 2. dobiti občutek toplote: stopi v hišo, da se ogreješ; na soncu se je dobro ogrel; ogreti se ob ognju, pri peči; ogreti se s hojo ● ekspr. družba pri mizi se je kmalu ogrela razživela; ekspr. pogovor se nikakor ni hotel ogreti postati sproščen; ekspr. ogreti se za dekle začutiti naklonjenost, ljubezen do nje ogrét -a -o: ogret krožnik; za šport ogreti ljudje; ogreta telovadnica ♪
  5.      ogreválec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) grelnik, ogrevalnik: vključiti ogrevalec; električni, plinski ogrevalec / ogrevalec vode bojler ♪
  6.      ogródje  -a s (ọ̑) 1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko: postaviti trdno ogrodje; leseno, železno ogrodje; ogrodje strehe; ogrodje vozila; ogrodje iz cevi, žic / ostalo je samo še ogrodje barake / nosilno ogrodje // navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa: sestaviti ogrodje oddaje o športu; ogrodje zakona / publ. idejno ogrodje stranke 2. trdni oporni deli telesa: poškodovati ogrodje; apnenčasto, koščeno ogrodje; ogrodje iz kremenastih iglic / del telesnega ogrodja ♦ zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev ♪
  7.      ogrozíti  -ím dov., ogrózil (ȋ í) povzročiti stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: epidemija je ogrozila predvsem otroke / vse to je ogrozilo njegovo delo; ogroziti obstoj gledališča / publ. ogroziti mir na svetu // publ. povzročiti pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogroziti vodstvo gostujočega moštva / napadalec je ogrozil nasprotnikova vrata ogróžen -a -o tudi ogrožèn -êna -o: socialno in zdravstveno ogroženi otroci; ogroženo področje ♪
  8.      ogróžati  -am nedov. (ọ́) povzročati stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: vozniki večkrat ogrožajo pešce; narasla reka ogroža vas / s svojo boleznijo ogroža vse okolje / ogrožati mir, varnost, zdravje // publ. povzročati pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogrožati vodilno mesto gostujočega moštva / napadalec ogroža nasprotnikova vrata ogrožajóč -a -e: delal je, ne ogrožajoč nikogar ogróžan -a -o: življenje v tistih krajih je ogrožano ogroženo ♪
  9.      ogróženec  tudi ogrožênec -nca m (ọ̄; é) kdor je ogrožen: opozoriti ogroženca ♪
  10.      ogróženost  tudi ogrožênost -i ž (ọ̄; é) lastnost, stanje ogroženega: ogroženost obstoja organizacije / socialna ogroženost otroka ♪
  11.      oguljenína  -e ž (í) med. poškodba kože zaradi drgnjenja, podrgnjenja: konj ima na hrbtu oguljenino od sedla ♪
  12.      óhcet  -i ž (ọ̑) pog. praznovanje ob poroki; svatba: v sosednji vasi je bila ohcet; povabiti na ohcet; plesati na ohceti; jesti kot na ohceti ♦ tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju ♪
  13.      ohláčen  -a -o prid. (ȃ) ekspr. oblečen v hlače: ohlačene turistke ♪
  14.      ohladíti  -ím dov., ohládil (ȋ í) 1. narediti kaj hladno, mrzlo: ohladiti vino / nevihta je ohladila ozračje / ohladiti hrano na primerno temperaturo 2. povzročiti občutek hlada: veter mu je ohladil vročo glavo / sladoled jih je ohladil 3. ekspr. pomiriti, zmanjšati: to je nekoliko ohladilo njegovo navdušenje, strast; njegova ljubezen se je že ohladila / jeza se mu še ni ohladila ● ekspr. razgrajačem so ohladili kri v zaporu jih ukrotili; ekspr. ne gani se, sicer te ohladim ubijem; ekspr. ohladiti koga s palico nasilno, grobo ga ukrotiti ohladíti se 1. postati hladen, mrzel: juha, voda se je že ohladila; brezoseb. zadnje dni se je precej ohladilo / motor se je ohladil 2. dobiti občutek hlada: skoči v morje, da se ohladiš; v senci so se kmalu ohladili; ohladiti se pod prho ● ekspr. hitro se je ogrel za dekle in hitro se je tudi ohladil nehal čutiti do nje naklonjenost, ljubezen; ekspr. prvi mož se še ni ohladil (v grobu), že se je spet poročila hitro po moževi smrti se je spet poročila ohlajèn -êna -o: ohlajeno ozračje; ohlajeno prijateljstvo; mleko je ohlajeno na štiri stopinje ♪
  15.      ohlokratíja  in ohlokracíja -e ž (ȋ) knjiž. vlada nekulturnih, nasilnih ljudi: prenehanje ohlokratije ♪
  16.      óhm  tudi óm -a [om] m (ọ̑) fiz. enota za merjenje električnega upora, električne upornosti ♪
  17.      óhmski  tudi ómski -a -o [om-] prid. (ọ̑) elektr., navadno v zvezi ohmska upornost upornost, zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto: merjenje ohmske upornosti ♪
  18.      ohó  in ohò medm. (ọ̑; ȍ) 1. izraža začudenje, presenečenje: oho, tudi ti si prišel 2. izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: oho, počasi mi postaja jasno 3. pri nagovoru izraža opozorilo: oho, fantje, tako pa ne bo šlo naprej ♪
  19.      ohohó  tudi òhòhò medm. (ọ̑; ȍ-ȍ-ȍ) 1. izraža začudenje, presenečenje: ohoho, kaj pa vidva tukaj 2. izraža posmeh: ohoho, prav ti je ♪
  20.      ohól  -a -o [tudi ou̯] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž. zelo ošaben, zelo prevzeten: do njega je bil zelo ohol / ohola ženska / nenadoma je postal ohol ohólo prisl.: oholo zavrniti koga ♪
  21.      ohranítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ohraniti: ohranitev reda v mestu / načelo o ohranitvi materije / nagon po ohranitvi ♦ biol. ohranitev vrste ♪
  22.      ohránjati  -am nedov. (á) 1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane 2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak 3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče ● knjiž. tudi v tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest ♪
  23.      ohranjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj ohranja: ohranjevalci kulturnih vrednot / ohranjevalec reda v mestu varuh ♪
  24.      óhridski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Ohrid: ohridsko turistično področje ♦ obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin; zool. ohridska postrv ♪
  25.      ohromíti  -ím dov., ohrómil (ȋ í) 1. narediti kaj hromo: ohromiti mišico; strup mu je ohromil ude // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je ohromil, da ni mogel misliti; pren. ohromiti pogum, voljo 2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: stavka je ohromila industrijo / aretacije so ohromile dejavnost organizacije // zelo zavreti, otežiti: ohromiti promet v mestu ohromljèn -êna -o: bolnik se je zbudil ves ohromljen ♪

   7.390 7.415 7.440 7.465 7.490 7.515 7.540 7.565 7.590 7.615  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA