Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TU (751-775)
- protuberánca -e ž (ȃ) astr. plamenu, oblaku podoben pojav svetleče se materije nad Sončevo kromosfero: protuberance se vidijo ob popolnem sončnem mrku / sončne protuberance ◊ anat. izboklina ♪
- psévdokultúra -e ž (ẹ̑-ȗ) lažna, navidezna kultura: obsoditi psevdokulturo ♪
- punktuálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko trenuten: punktualno dejanje ◊ muz. punktualna glasba glasba, katere melodiko sestavljajo vsebinsko samostojni deli iz enega ali nekaj tonov ♪
- púnktum medm. (ȗ) knjiž., navadno v zvezi z in konec, pika: pisma hočem nazaj, in punktum; šolo mora končati. Punktum ♪
- pustúh -a m (ū) slabš., redko pust, nedružaben človek: nihče ni maral tega pustuha ♪
- razodtujevánje -a s (ȃ) knjiž. odpravljanje, prenehanje odtujevanja: razodtujevanje človeka ♪
- receptúra -e ž (ȗ) 1. navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku zlasti za industrijsko pripravo, izdelavo česa: spremeniti recepturo; izdelovati klobase po preizkušeni recepturi; receptura sadnega sirupa ∙ žarg. strojiti po novi recepturi na nov način, po novem postopku; knjiž. v učbeniku je poseben del z recepturami za narodne jedi recepti 2. farm. izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu: farmacevt mora biti pri recepturi zelo natančen; receptura in galenika // lekarniški oddelek za izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu ♪
- receptúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na recepturo: recepturna sprememba / recepturno delo v lekarni ♪
- registratúra -e ž (ȗ) adm. oddelek za evidentiranje in hranjenje listin, spisov: poslati spise v registraturo; vodja registrature // zbirka listin, spisov, evidentiranih in hranjenih na takem oddelku: prepeljati registraturo ♪
- registratúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na registraturo: registraturni pripravnik / registraturna označba na fasciklu ♪
- rekapitulácija -e ž (á) knjiž. ponovitev bistvenega, povzetje: prositi za rekapitulacijo; rekapitulacija glavnih dognanj / poslušati rekapitulacijo ♦ fin. kratka ponovitev sklepnih postavk, bistvenih podatkov // ponovitev česa sploh: rekapitulacija vozniških tečajev ♪
- rekapitulírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ponoviti bistveno, povzeti: rekapitulirati povedano / rekapitulirati dogodke ♪
- reparatúra -e ž (ȗ) knjiž. popravilo, popravljanje: plačati za reparaturo radijskega sprejemnika; generalna reparatura / reparatura avtomobila je dolgo trajala ♪
- reparatúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na reparaturo: reparaturna dela / reparaturni stroški ♪
- restitúcija -e ž (ú) knjiž. vrnitev, povrnitev: zahtevati restitucijo arhivskega gradiva ♪
- restitucíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na restitucijo: restitucijske zahteve / restitucijski rok ♪
- restituírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vrniti, povrniti: restituirati premoženje, odneseno med vojno / restituirati spomeniku njegovo prejšnjo podobo / v svojem delu je restituiral prvotno idejo humanizma obnovil, obudil ♪
- retúša -e ž (ȗ) 1. glagolnik od retuširati: z retušo odstraniti lise s fotografije / čopič za retušo / delati dobre retuše 2. fot. kar izboljšuje fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: obraz je olepšal z rahlimi retušami 3. knjiž. sprememba, olepšava: načrt novega avtomobila je doživel še nekaj retuš ♪
- retušêr -ja m (ȇ) fot. kdor se poklicno ukvarja z retuširanjem: zaposliti retušerja ♦ tisk. retušer klišejev ♪
- retušíranje -a s (ȋ) glagolnik od retuširati: delati napake pri retuširanju / barve za retuširanje; nož za retuširanje / retuširanje resničnosti ♪
- retušírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. fot. izboljšati fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: retuširati negativ, pozitiv; retuširati s svinčnikom, z barvo ♦ tisk. retuširati kliše 2. knjiž. spremeniti, olepšati: v poročilu je retuširal nekatera dejstva / zgodbo je pred objavo nekoliko retuširal retušíran -a -o: retuširana fotografija; v noveli je podal nekoliko retuširano podobo podeželja ♪
- rituál -a m (ȃ) knjiž. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual ◊ rel. izdati nov ritual obrednik ♪
- rituálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih ♪
- ritualízem -zma m (ȋ) rel. gibanje v anglikanski cerkvi, ki se skuša zlasti v obredih približati katoliški cerkvi: pristaš ritualizma ♪
- rítus -a m (ȋ) knjiž., redko obred: pogrebni ritus ♪
626 651 676 701 726 751 776 801 826 851