Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (6.790-6.814)



  1.      nèpoklícanec  -nca m (-) ekspr. 1. kdor ni poklican, ni usposobljen za kaj: takoj se vidi, da so se dela lotili nepoklicanci // kdor ni povabljen, ni zaželen: prireditve se je udeležilo tudi nekaj nepoklicancev 2. ničvreden, malovreden človek: vmes je posegel neki nepoklicanec in ga umoril
  2.      nèporásel  -sla -o tudi nèporástel -tla -o [ǝ] prid. (-á) ki ni porasel: neporasla pobočja / gladki, neporasli listi
  3.      nèposedujóč  tudi nèposedujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) publ., navadno v zvezi neposedujoči razred delavski razred, proletariat: izkoriščanje neposedujočega razreda v kapitalizmu
  4.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik
  5.      nèposrédnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost neposrednega: neposrednost tujih vplivov je dokazana / živa, ljudska neposrednost / neposrednost njegovega članka jih je presenetila / predstavo je režiser oblikoval z veliko neposrednostjo
  6.      nèpotrébnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari
  7.      nèpoučèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav
  8.      nèpoznaválec  -lca [c tudi lc] m (-) kdor ni poznavalec: nepoznavalci glasbe, umetnosti, zgodovine / na nepoznavalce razmer je njegova izjava naredila neprijeten vtis
  9.      nèpozván  -a -o prid. (-á) zastar. nepovabljen, nezaželen: prišlo je tudi nekaj nepozvanih gostov; pridružil se jim je nepozvan
  10.      nèprebujênost  -i ž (-é) knjiž. nezavednost, neosveščenost: kulturna, politična neprebujenost naroda; taka miselnost je posledica njihove neprebujenosti
  11.      nèpregázen  -zna -o prid. (-ā) ki se ne da pregaziti: nepregazni zameti / ekspr. vozovi so obtičali v nepregaznem blatu
  12.      nèpregôren  in nèpregóren -rna -o prid. (-ó; -ọ̄) teh. v ognju obstojen: nepregoren material / nepregorna opeka; nepregorna posoda posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi
  13.      nèpreizkúšen  tudi nèpreskúšen -a -o prid. (-) ki (še) ni preizkušen: nepreizkušeno orožje / nove, nepreizkušene metode / nepreizkušena zvestoba
  14.      nèprekínjenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neprekinjenega: neprekinjenost kulturnega razvoja
  15.      nèpremakljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da premakniti: nepremakljiva skala // ki je na stalno določenem mestu; nepremičen: nepremakljiva oprema 2. ekspr. ki se ne da pregovoriti, prepričati: v svojih sklepih je nepremakljiv / nepremakljivo mnenje, stališče / nepremakljivo zaupanje trdnostar. nepremakljivi zakoni nespremenljivi nèpremakljívo prisl.: nepremakljivo vztrajati
  16.      nèpremíčen  -čna -o prid. (-) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen
  17.      nèprenéhen  -hna -o prid. (-ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: neprenehen boj proti mikrobom; v neprenehnem nasprotju sta si 2. ekspr. pogost, pogosten: neprenehni turški vdori so tlačane močno prizadevali nèprenéhno prisl., redko neprenehoma: neprenehno se jezi nad njim
  18.      nèprestópen  tudi nèprestôpen -pna -o prid. (-ọ́ -ọ̄; -ō) ki se ne da prestopiti, prekoračiti: neprestopno brezno / ekspr. strma, neprestopna stena neprehodna
  19.      nèprevídnica  -e ž (-) ekspr. neprevidna ženska: morda bo to izučilo tudi te neprevidnice
  20.      nèpričakován  -a -o prid. (-á) 1. ki ni pričakovan: prišli so nepričakovani gostje / nepričakovan dogodek; nastopile so nepričakovane ovire, težave; nepričakovana zmaga; na nepričakovano vprašanje ni znal odgovoriti / redko kadar sem se oglasil tam, sem bil nepričakovan nezaželen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: občutil je nepričakovan užitek nèpričakováno 1. prislov od nepričakovan: nepričakovano se zgoditi; zbrali so nepričakovano veliko vsoto; študij je končal nepričakovano hitro 2. izraža trenutnost: nepričakovano se je sklonil in stekel proč
  21.      nèprimérnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neprimernega: govoriti o primernosti in neprimernosti take kritike; neprimernost pripomb, vedenja / tako stanje v obratu je povzročila neprimernost delavcev / naredil je marsikatero neprimernost
  22.      nèpriprávljen  -a -o prid. (-) ki ni pripravljen: nepripravljeni so morali prijeti za orožje / biti nepripravljen na življenje / na tak odgovor je bil nepripravljen ga ni pričakoval / dijak je danes nepripravljen; k izpitu je šel nepripravljen
  23.      nèpristópen  tudi nèpristôpen -pna -o prid. (-ọ́ -ọ̄; -ō) 1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen
  24.      nèpristópnost  tudi nèpristôpnost -i ž (-ọ́; -ó) lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti
  25.      nèprivláčen  -čna -o prid. (-ā) ki ni privlačen: približal se ji je neroden in neprivlačen moški; ne več mlado, neprivlačno dekle / neprivlačen poklic, študij

   6.665 6.690 6.715 6.740 6.765 6.790 6.815 6.840 6.865 6.890  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA