Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (6.676-6.700)


  1.      nègóden  tudi nègôden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo / ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel // nedonošen: negoden otrok 2. star. neizoblikovan, neizdelan: pesem je še negodna ♪
  2.      nègódnost  tudi nègôdnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost negodnega: negodnost mladičev / knjiž. moralna negodnost mehaniziranega sveta nezrelost ♪
  3.      nègospodárski  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organi ♦ ekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih // negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja nègospodársko prisl.: negospodarsko izkoriščati gozdove ♪
  4.      negoválka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) ženska, ki navadno poklicno neguje otroke, bolnike: strokovno šolane negovalke; dela kot negovalka / bolniška, otroška negovalka ♪
  5.      negovánec  -nca m (á) človek, navadno otrok, ki ima nego v domu, zavodu: v zavodu je preveč negovancev in premalo otroških negovalk // ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: z veseljem si je ogledoval svoje negovance po vrtu ♪
  6.      néhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / redko brezskrbno veselje je nehalo se je končalo // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom 2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila ● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive néhati se raba peša končati se: pouk se je že nehal; vsaka stvar se kdaj neha; naše veselje se je nehalo / tam se gozd neha ● se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha ♪
  7.      nehávati  -am nedov. (ȃ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: nehava ga sovražiti b) publ., z orodnikom: počasi nehavamo z delom nehavamo delati c) elipt.: dež že nehava / beri, kaj bi nehaval nehávati se raba peša končevati se: vse se je nehavalo brez sklepov / tu se nehavajo Alpe ♪
  8.      nèhomogén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni homogen: nehomogena snov / nehomogena struktura zemljišča / dežela z nehomogenim prebivalstvom ♦ mat. nehomogena algebrajska enačba enačba, v kateri so členi različnih stopenj ♪
  9.      nèidóč  tudi nèidòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) publ. ki se ne prodaja lahko, dobro: neidoči izdelki; zaloge neidočega blaga ♪
  10.      nèizčíščen  tudi nèsčíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nejasen, neizoblikovan: neizčiščen pesniški izraz; njegov nazor je še neizčiščen; jezikovno in vsebinsko neizčiščeno delo / notranje še neizčiščeni mladi ljudje ♪
  11.      nèizčŕpen  -pna -o prid. (ȅ-r̄) ki se ne da izčrpati, izrabiti: neizčrpne zaloge / neizčrpen vir energije ∙ ekspr. v pogovoru o literaturi je neizčrpen lahko zelo dolgo razpravlja, govori o njej; ekspr. imeti neizčrpno zaupanje v koga zelo veliko ♪
  12.      nèizdiferencíran  in nèzdiferencíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) publ. ki ni izdiferenciran: neizdiferencirana družba / neizdiferenciran fakultetni študij / neizdiferencirani pojmi ♪
  13.      nèizglájen  tudi nèzglájen -a -o tudi nèizglajèn tudi nèzglajèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni izglajen: neizglajena površina / med njimi so še neizglajena nasprotja; pren. pot do napredka je neizglajena ♪
  14.      nèizgubljív  tudi nèzgubljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izgubiti, odvzeti: neizgubljiva narodna lastnost; pripadnost svojemu narodu je neizgubljiva vrednota ♪
  15.      nèizhójen  tudi nèshójen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni izhojen: na sprehodu je izbiral neizhojene bližnjice; pren. abstraktno slikarstvo pušča umetniku nešteto novih, neizhojenih poti ♪
  16.      nèizkúšen  tudi nèskúšen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki mu manjka izkušenosti, izkušenj: bil je neizkušen mladenič / neizkušen lovec; neizkušen mlad zdravnik / v vožnji z avtomobilom je bil še neizkušen nèizkúšeno tudi nèskúšeno prisl.: govoril je zelo neizkušeno ♪
  17.      nèizlúščen  tudi nèzlúščen -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni izluščen: fižol je še neizluščen / neizluščeni stroki graha ♪
  18.      nèiznajdljív  tudi nèznajdljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka iznajdljivosti: neiznajdljiv, plašen fant; pri urejanju izložbe so bili zelo neiznajdljivi nèiznajdljívo tudi nèznajdljívo prisl.: dela se je lotil precej neiznajdljivo ♪
  19.      nèiznajdljívost  tudi nèznajdljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neiznajdljivega človeka: zaradi neiznajdljivosti organizatorjev prireditev ni bila zanimiva; nerodnost in neiznajdljivost ♪
  20.      nèizoblikován  tudi nèzoblikován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izoblikovan: telo kipa je namenoma neizoblikovano / neizoblikovani nazori; vsebinsko neizoblikovana lirika / etično neizoblikovan človek / neizoblikovana gmota brezoblična gmota ♪
  21.      nèizpísan  -a -o prid. (ȅ-í) ki ni izpisan: pismo z neizpisanim datumom / imeti neizpisano pisavo ♪
  22.      nèizpolnítev  tudi nèspolnítev -tve [u̯n] ž (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od izpolnitve: neizpolnitev življenjskih idealov; neizpolnitev želj / neizpolnitev pogodb, predpisov ♪
  23.      nèizpólnjen  tudi nèspólnjen -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ́) ki ni izpolnjen: njegove želje so ostale neizpolnjene; neizpolnjeno pričakovanje / neizpolnjeni členi pogodbe / neizpolnjen obrazec / ekspr. prazno, neizpolnjeno življenje ♪
  24.      nèizpolnjevánje  tudi nèspolnjevánje -a [u̯n] s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od izpolnjevanja: neizpolnjevanje dolžnosti, obveznosti, predpisov; neizpolnjevanje državnih sporazumov / publ. neizpolnjevanje pogojev razpisa ♪
  25.      nèizprášan  tudi nèsprášan -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izprašan: pri matematiki je bilo nekaj učencev še neizprašanih ♪

   6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA