Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (651-675)



  1.      odtujíti  -ím dov., odjil ( í) 1. narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujil ga je domačim; hči se jima je odtujila / dolgotrajno bivanje v tujini ga je odtujilo domovini; narodnostno se odtujiti 2. jur. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo; odsvojiti: odtujiti del premoženja; sredstev za družbeno reprodukcijo ni mogoče trajno odtujiti od delavcev temeljne organizacije ◊ filoz. odtujiti po Marxu povzročiti, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij odtujíti se knjiž. izgubiti svoje bistvo: v takih razmerah se človek odtuji odtujèn -êna -o in odjen -a -o: postala sta odtujena; odtujeno delo; odtujena družbena sredstva
  2.      odtujljív  -a -o prid. ( í) jur. ki se sme odtujiti: odtujljivo blago / odtujljive in neodtujljive pravice
  3.      oporn  -a -o prid. () knjiž. primeren, koristen: oportun predlog; to dejanje zdaj ni oportuno
  4.      oportuníst  -a m () nav. slabš. kdor prilagaja mišljenje, ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivec, prilagodljivec: ta človek je oportunist; boriti se proti oportunistom in karieristom
  5.      oportunístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na oportuniste ali oportunizem: zagovarjati oportunistično stališče / oportunistični del stranke oportunístično prisl.: ravnati oportunistično
  6.      oportunístka  -e ž () ženska oblika od oportunist: bila je oportunistka
  7.      oportunitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko primernost, koristnost: posvetoval se je z njimi iz politične oportunitete
  8.      oportunízem  -zma m () nav. slabš. prilagajanje mišljenja, ravnanja trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivost, prilagodljivost: kritizirati oportunizem nekaterih pripadnikov stranke; očitati komu oportunizem; karierizem in oportunizem / to je storil iz oportunizma / kulturni, politični oportunizem
  9.      opornost  -i ž () knjiž. primernost, koristnost: oportunost takega ravnanja // oportunizem: to je storil iz oportunosti
  10.      opornstvo  -a s () zastar. oportunizem: boriti se proti oportunstvu / storiti kaj iz oportunstva
  11.      osda  -e ž () knjiž. 1. gnus: zdelo se mu je, da bo bruhal od ostude 2. kar vzbuja gnus: take ostude ni mogel jesti // ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: ta zlobna ostuda ne bo zmagala 3. v povedno-prislovni rabi izraža gnusnost, zoprnost česa: ostuda je, če tako ravnaš
  12.      osden  -dna -o prid., osdnejši (ú ū) nav. ekspr. 1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen; ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž 2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v šoli mu je bila slovnica ostudna ● zastar. ima ostudno bolezen spolno bolezen osdno prisl.: ostudno se spačiti; ostudno sladke besede
  13.      osditi  -im dov.) zastar. pristuditi: vse to mu je ostudilo šolo
  14.      osdnež  -a m () ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: s tem ostudnežem nočem imeti opravka / kot psovka izgini, ostudnež, je kriknila
  15.      osdnica  -e ž () ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska: smehljaš se tej ostudnici
  16.      osdnost  -i ž (ú) nav. ekspr. lastnost, značilnost ostudnega: ostudnost golazni / zdaj je začutil ostudnost svojega prejšnjega življenja / teh ostudnosti ne morem zapisati
  17.      otujíti  -ím dov., ojil ( í) knjiž. odtujiti: to ga je otujilo domu otujèn -êna -o in ojen -a -o: bili so otujeni ljudstvu
  18.      partira  -e ž () muz. zapis vseh partov večglasne skladbe v navpični razvrstitvi in istočasnem poteku: brati partituro; orkestralna partitura; partitura koncerta za klavir in orkester
  19.      partiren  -rna -o prid. () nanašajoč se na partituro: partiturne note / partiturna igra
  20.      paspar  -ja m () um. lepenkast del med sliko, grafiko, ilustracijo in okvirom
  21.      pash  -a m (ū) zastar. žrebec: dir pastuhov
  22.      perpetuírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti kaj trajno, stalno: tako združevanje naj ne perpetuira odmirajočih struktur
  23.      perpétuum móbile  m neskl., tudi perpétuuma móbile (ẹ̑-ọ̑) knjiž. imaginarni stroj, ki nepretrgoma opravlja delo, ne da bi prejemal energijo: narisati perpetuum mobile; delo teče kot perpetuum mobile
  24.      perturbácija  -e ž (á) knjiž. pretres, motnja: doživeti hudo perturbacijo / perturbacije v družbenem življenju
  25.      pesn  -a m () 1. star. varuh, negovalec (majhnega) otroka: bil je zelo skrben pestun 2. knjiž. medvedji mladič, ki še živi pri materi: medvedka s pestunom

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA