Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (651-675)


  1.      odtujíti  -ím dov., odtújil (ȋ í) 1. narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujil ga je domačim; hči se jima je odtujila / dolgotrajno bivanje v tujini ga je odtujilo domovini; narodnostno se odtujiti 2. jur. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo; odsvojiti: odtujiti del premoženja; sredstev za družbeno reprodukcijo ni mogoče trajno odtujiti od delavcev temeljne organizacije ◊ filoz. odtujiti po Marxu povzročiti, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij odtujíti se knjiž. izgubiti svoje bistvo: v takih razmerah se človek odtuji odtujèn -êna -o in odtújen -a -o: postala sta odtujena; odtujeno delo; odtujena družbena sredstva ♪
  2.      odtujljív  -a -o prid. (ȋ í) jur. ki se sme odtujiti: odtujljivo blago / odtujljive in neodtujljive pravice ♪
  3.      oportún  -a -o prid. (ȗ) knjiž. primeren, koristen: oportun predlog; to dejanje zdaj ni oportuno ♪
  4.      oportuníst  -a m (ȋ) nav. slabš. kdor prilagaja mišljenje, ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivec, prilagodljivec: ta človek je oportunist; boriti se proti oportunistom in karieristom ♪
  5.      oportunístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na oportuniste ali oportunizem: zagovarjati oportunistično stališče / oportunistični del stranke oportunístično prisl.: ravnati oportunistično ♪
  6.      oportunístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od oportunist: bila je oportunistka ♪
  7.      oportunitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko primernost, koristnost: posvetoval se je z njimi iz politične oportunitete ♪
  8.      oportunízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. prilagajanje mišljenja, ravnanja trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivost, prilagodljivost: kritizirati oportunizem nekaterih pripadnikov stranke; očitati komu oportunizem; karierizem in oportunizem / to je storil iz oportunizma / kulturni, politični oportunizem ♪
  9.      oportúnost  -i ž (ȗ) knjiž. primernost, koristnost: oportunost takega ravnanja // oportunizem: to je storil iz oportunosti ♪
  10.      oportúnstvo  -a s (ȗ) zastar. oportunizem: boriti se proti oportunstvu / storiti kaj iz oportunstva ♪
  11.      ostúda  -e ž (ȗ) knjiž. 1. gnus: zdelo se mu je, da bo bruhal od ostude 2. kar vzbuja gnus: take ostude ni mogel jesti // ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: ta zlobna ostuda ne bo zmagala 3. v povedno-prislovni rabi izraža gnusnost, zoprnost česa: ostuda je, če tako ravnaš ♪
  12.      ostúden  -dna -o prid., ostúdnejši (ú ū) nav. ekspr. 1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen; ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž 2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v šoli mu je bila slovnica ostudna ● zastar. ima ostudno bolezen spolno bolezen ostúdno prisl.: ostudno se spačiti; ostudno sladke besede ♪
  13.      ostúditi  -im dov. (ú ȗ) zastar. pristuditi: vse to mu je ostudilo šolo ♪
  14.      ostúdnež  -a m (ȗ) ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: s tem ostudnežem nočem imeti opravka / kot psovka izgini, ostudnež, je kriknila ♪
  15.      ostúdnica  -e ž (ȗ) ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska: smehljaš se tej ostudnici ♪
  16.      ostúdnost  -i ž (ú) nav. ekspr. lastnost, značilnost ostudnega: ostudnost golazni / zdaj je začutil ostudnost svojega prejšnjega življenja / teh ostudnosti ne morem zapisati ♪
  17.      otujíti  -ím dov., otújil (ȋ í) knjiž. odtujiti: to ga je otujilo domu otujèn -êna -o in otújen -a -o: bili so otujeni ljudstvu ♪
  18.      partitúra  -e ž (ȗ) muz. zapis vseh partov večglasne skladbe v navpični razvrstitvi in istočasnem poteku: brati partituro; orkestralna partitura; partitura koncerta za klavir in orkester ♪
  19.      partitúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na partituro: partiturne note / partiturna igra ♪
  20.      paspartú  -ja m (ȗ) um. lepenkast del med sliko, grafiko, ilustracijo in okvirom ♪
  21.      pastúh  -a m (ū) zastar. žrebec: dir pastuhov ♪
  22.      perpetuírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj trajno, stalno: tako združevanje naj ne perpetuira odmirajočih struktur ♪
  23.      perpétuum móbile  m neskl., tudi perpétuuma móbile (ẹ̑-ọ̑) knjiž. imaginarni stroj, ki nepretrgoma opravlja delo, ne da bi prejemal energijo: narisati perpetuum mobile; delo teče kot perpetuum mobile ♪
  24.      perturbácija  -e ž (á) knjiž. pretres, motnja: doživeti hudo perturbacijo / perturbacije v družbenem življenju ♪
  25.      pestún  -a m (ȗ) 1. star. varuh, negovalec (majhnega) otroka: bil je zelo skrben pestun 2. knjiž. medvedji mladič, ki še živi pri materi: medvedka s pestunom ♪

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA