Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (601-625)



  1.      mónokulra  -e ž (ọ̑-) knjiž. stalno gojenje iste kulturne rastline na istem zemljišču: uvajati monokulturo / proizvodnja je usmerjena k monokulturi / gozdna, poljska monokultura; riževe monokulture; monokultura kave ◊ ekon. gospodarstvo, ki se vključuje v svetovno delitev dela pretežno z enim proizvodom
  2.      mónokulren  -rna -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na monokulturo: poljedelstvo dežele je monokulturno / monokulturni proizvodi / monokulturno gospodarstvo
  3.      monra  -e ž () star. uniforma: obleči si ponošeno monturo; montura avstrijskega častnika
  4.      muskulara  -e ž () anat. mišice telesa ali dela telesa; mišičje, mišičevje: človekova muskulatura; muskulatura roke / ekspr. figura z močno muskulaturo z močnimi mišicami
  5.      mutualízem  -zma m () biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna: mutualizem in parazitstvo; pren., knjiž. kulturni mutualizem med sosednjima narodoma
  6.      nàdnaren  -rna -o prid. (-) knjiž. nadnaraven: nadnaturni svet / nadnaturni pojavi / ekspr. premagoval se je z nadnaturno močjo zelo veliko, izredno
  7.      namestu  gl. namesto
  8.      národnokulren  -rna -o prid. (á-) raba peša nanašajoč se na kulturo naroda: narodnokulturna organizacija, ustanova / narodnokulturno delo
  9.      naštudíranje  -a s () glagolnik od naštudirati: naštudiranje igralskih vlog
  10.      naštudírati  -am dov. () 1. s študijem, z vajo pripraviti za podajanje, izvajanje na odru: naštudirati igro pod vodstvom priznanega režiserja; naštudirati ljudske plese, skladbe za mladino; igralec je svojo vlogo dobro naštudiral / žarg., muz. zbor je naštudiral mlad dirigent pripravil za nastop 2. naučiti se: naštudirati lekcijo; še dosti moram naštudirati naštudíran -a -o: naštudirana igra, opera
  11.      našliti  -im dov.) nav. ekspr. dati čemu obliko štule: naštuliti lase na tilniku našliti se neokusno, neprimerno se obleči: naštulila se je kot šoja našljen -a -o 1. deležnik od naštuliti: naštuljeni lasje 2. domišljav, prevzeten: naštuljen človek / naštuljen ton njegove kritike
  12.      natupírati  -am dov. () s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo je samo rahlo natupirala / zna dobro natupirati lase natupíran -a -o: natupirani lasje; bila je grdo, visoko natupirana
  13.      nara  -e ž () 1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: zelo različne nature sta; ekspr. pokazal je svojo pravo naturo / biti borbene, občutljive nature / po naturi je razdražljiv; to je v njegovi naturi 2. knjiž., navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje močne nature je lahko vzdržal napor / biti šibke, trdne, zdrave nature 3. star. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: raziskovati naturo in njene pojave / natura se že prebuja ● knjiž. plačati v naturi ne z denarjem
  14.      naturálen  -lna -o prid. () knjiž. ki se daje, dobiva v blagu: naturalni prejemki, prispevki; naturalna dajatev / naturalna preskrba ◊ ekon. naturalni denar blago, ki služi kot plačilno sredstvo; naturalna menjava neposredna menjava blaga za blago; naturalno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem se ne uporablja denar; gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja samo za lastno uporabo, ne za tržišče; jur. naturalno stanovanje nekdaj stanovanje, ki nadomešča del plače
  15.      naturálije  -lij ž mn.) pridelki kot plačilno sredstvo: denarni prispevki in naturalije / plačati v naturalijah; dajatve v naturalijah
  16.      naturalíst  -a m () predstavnik naturalizma: francoski naturalisti
  17.      naturalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na naturaliste ali naturalizem: naturalistični pisatelji / naturalistični roman; naturalistična drama; naturalistična slika / naturalistično prikazovanje naturalístično prisl.: življenje svojega kraja je opisoval naturalistično
  18.      naturalizácija  -e ž (á) glagolnik od naturalizirati: vložiti prošnjo za naturalizacijo / naturalizacija priseljencev
  19.      naturalízem  -zma m () evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved: predstavniki naturalizma / francoski, slovenski naturalizem ♦ filoz. naturalizem filozofska smer, ki ima naravo za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja; ped. pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi
  20.      naturalizírati  -am dov. in nedov. () jur. dati državljanstvo: na njegovo prošnjo so ga naturalizirali; pren., knjiž. naturalizirati ideje naturalizírati se knjiž. prilagoditi se novemu okolju, udomačiti se: po rodu je Jeseničan, a se je že naturaliziral v Mariboru naturalizíran -a -o: naturalizirani državljani; v Parizu naturalizirani Slovenci
  21.      naturél  -a m (ẹ̑) knjiž., redko narava, značaj: to nasprotuje njenemu naturelu; pisateljev umetniški naturel / po svojem naturelu je miren
  22.      naren  -rna -o prid. () knjiž. naraven: upoštevati naturne zakone / občudovati naturne lepote / kip v naturni velikosti / zelo naturen človek je; preseneča jih njena naturna preprostost / igralec je navdušil gledalce s svojo naturno igro narno prisl.: naturno živeti / v povedni rabi kar se je zgodilo, je popolnoma naturno
  23.      narfilozofíja  -e ž (-) filoz. nemška filozofija narave ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja
  24.      naturíst  -a m () pristaš naturizma: ideje, težnje naturistov // nudist: društvo naturistov / plaža za naturiste
  25.      naturístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na naturiste ali naturizem: naturistično gibanje // nudističen: naturistično društvo / naturistična kopališča

   476 501 526 551 576 601 626 651 676 701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA