Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (5.676-5.700)


  1.      Mágirusov  tudi Magírusov -a -o prid. (ȃ; ȋ) teh., v zvezi Magirusova lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: gasilci so uporabili Magirusovo lestev ♪
  2.      magíster  -tra m (í) 1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / kot pristavek k imenu magister XY // kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov 2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor tovariš magister 3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister // naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije ◊ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo; zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote ♪
  3.      magistrálen 2 -lna -o prid. (ȃ) farm. izdelan v lekarni po zdravnikovem receptu: magistralno zdravilo ♪
  4.      magistrát  -a m (ȃ) 1. v 19. stoletju in v prvih desetletjih 20. stoletja upravni organ mestne samouprave v nekaterih večjih mestih: odlok magistrata; pristojnost magistrata / ljubljanski magistrat / imeti opravek na magistratu 2. stavba, kjer je kdaj imel sedež ta upravni organ: oboki magistrata; trg pred magistratom ∙ ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se 3. zgod., pri starih Rimljanih državni uradnik, izvoljen za eno leto: oblast magistratov ♪
  5.      magnét  -a m (ẹ̑) predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo ♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta ♪
  6.      magnetoskóp  tudi magnetoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) rad. priprava za zapisovanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku: dogodek posneti z magnetoskopom ♪
  7.      màh  tudi máh máha m (ȁ á; ȃ) 1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika 2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah 3. star. trenutek, hip: (na) prvi mah ni razumel vsega; ta mah nimam časa; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe ● ekspr. na en mah mu odbije glavo z enim udarcem, zamahom; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. zvoniti na ves mah tako da se zvon zelo maje; star. vsi so v en mah zavzdihnili hkrati, v istem trenutku; star. bil je vseveden in posmehljiv v isti mah obenem; redko z enim mahom se mu je razjasnilo vse v zelo kratkem času, takoj; ekspr. dogodki so si sledili mah na mah hitro drug za drugim; star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem ◊ jur. uboj na mah v močni razdraženosti; prim. namah ♪
  8.      máhati  -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom: ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati 2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale 3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje // očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke 4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš ● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr., redko po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance maháje: ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom mahajóč -a -e: govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali ♪
  9.      mahízem  tudi machízem -zma [mahi-] m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; empiriokriticizem ♪
  10.      máhničevec  -vca m (ȃ) pristaš Mahničevih kulturnih in verskih nazorov: hud, vnet mahničevec ♪
  11.      máhničevstvo  -a s (ȃ) Mahničevi kulturni in verski nazori: boj z mahničevstvom ♪
  12.      máhniti  -em, in mahníti in máhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. napraviti gib, navadno z roko: leno mahniti / vol kdaj pa kdaj mahne z repom / mahniti z mokrim klobukom / ekspr., z oslabljenim pomenom še trikrat mahni s koso, pa bo vse pokošeno // napraviti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: nič ni rekel, le mahnil je v slovo / mahnil mu je, naj odide ∙ ekspr. na vse to je mahnil z roko izraža nezanimanje, omalovaževanje, zavračanje 2. ekspr. udariti: mahnil ga je s palico; mahniti po hrbtu; jezno je mahnil po volu; pren. če je le mogel, je v govoru mahnil po meni 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: mahnil jo je v mesto; ko bom lačen, jo bom mahnil domov; kar peš bom mahnil v mesto máhnjen -a -o 1. deležnik od mahniti: vsak človek je mahnjen s kako slabostjo 2. pog., ekspr. čudaški, neumen: zdi se mu (malo) mahnjen / kaj si mahnjen ♪
  13.      maître d'hôtel  maître d'hôtela [mêtrǝdotêl] m (ȇ-ȇ) knjiž. šef strežbe, zlasti v večjem gostinskem obratu ♪
  14.      máj  -a m (á) 1. peti mesec v letu: delo bo opravljeno do desetega maja; pesn. cvetni maj; ekspr. cvetoči, zeleni maj; lepa si kot roža v maju / prvi maj praznik mednarodnega delavskega gibanja / ležal je bolan, zunaj pa je bil maj majsko vreme / to je bilo maja; (meseca) maja bo odpotoval // pesn. čas mladosti, razvoja: biti v maju / minil je življenja maj / vzcvetel mu je ljubezni maj 2. nar. visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras; mlaj: pred praznikom so fantje postavljali maje ♪
  15.      majánje  tudi májanje -a s (ȃ; á) glagolnik od majati: neverno in posmehljivo majanje z glavo / majanje starega sveta ♪
  16.      majáriti  -im nedov. (á ȃ) nar. gorenjsko planšariti: tudi majarili so, imeli so šest krav / majariti po planinah ♪
  17.      majáti  májem tudi májati -em stil. májam nedov., májaj májajte tudi majájte; majál tudi májal (á á; á) povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja: veter maje drevesa; zgrabil je kol in ga majal, da bi ga izpulil / presenečeno je majal z glavo; klasje se maje; pijanec stoji pred vrati in se maje; veriga visi z voza in se maje niha; pren., ekspr. kmet je majal stavbo fevdalnega reda; uporno pleme maje vladarju prestol // povzročati, da se kaj premika sploh: potres maje zemljo; mostnice so se majale pod nogami; zemlja se zelo maje ● ekspr. pijača je ljudem majala jezike je povzročala, da so veliko in sproščeno govorili; ekspr. ljudje so nad tem majali z glavo izražali osuplost, presenečenje, ogorčenje majáti se, tudi májati se 1. biti majav: brv je trhla in se že maje; miza se maje; zobje se mu majejo; pren., ekspr. njegov položaj v službi se maje; stebri starega družbenega reda so se majali; temelji te filozofije se že majejo 2. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: njegova samozavest se maje / nekaj se maje v njegovih načelih 3. ekspr. opotekajoče se, okorno hoditi: poglej ga, kako se maje; majati se pijan proti domu / ladja se maje proti Benetkam // iti, hoditi: kam se pa maješ ● ekspr. njihova hiša se maje kmetija, posestvo, družina propada; žarg., šah. pozicija se maje je slaba; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize majáje: pijanec se je majaje napotil proti domu; majaje z glavo je odšel; voz je majaje se in zibaje se zavil na glavno cesto majajóč -a -e: majajoč z glavo; majajoč se dom; skozi majajoče se veje gledati luno ♪
  18.      majênje  tudi májenje -a s (é; ā) glagolnik od majiti: majenje debla / sosedom je pomagal pri majenju koruze ♪
  19.      májevski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Maje: majevska in inkovska kultura / majevska piramida ♪
  20.      májhen  -hna -o prid., mánjši (ȃ) 1. ki dosega nizko stopnjo a) glede na razsežnost, ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival; majhno jabolko, okno, poslopje; imam majhno stanovanje; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva; ekspr. kupiti za majhen denar; majhen dvig prometa; majhen odstotek ljudi; majhna doza zdravil; zelo majhna količina česa; najti kaj v majhnih količinah, množinah; majhna mera česa; stroj majhne moči; majhna plača, pokojnina nizka; bil je majhne postave; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda; prostor majhnih razsežnosti; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo; novec majhne vrednosti; majhna vsota denarja; majhna zmogljivost tovarne c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv; zbrala se je majhna družba; majhna skupina / majhno število ljudi; število a je manjše od b č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen; majhna delavnost organizacij; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo; relativno majhne spremembe; to mu je prineslo majhno olajšanje f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek; teren z majhnim padcem; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up; majhna vera; tvoja ljubezen je majhna i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec; majhen obrat, rudnik; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne; imeti majhno kmetijo j) glede na pomembnost: majhni opravki; majhna napaka, tatvina; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno / publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo 2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen; doma sem čisto majhen; čudno majhne so bile vse njegove misli; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega / majhni umetniki včasih popravljajo velike // slabš. slab, grd, ničvreden: tako majhen si ● ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda; kot vljudnostna fraza imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili izraža omejevanje; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi ◊ mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič májhno prisl., nar. malo: francosko govori dobro, angleško pa majhno razume / zdaj majhno drugače misli; pot je peljala majhno navzgor májhni -a -o sam., nar. mali: majhni so bili zmeraj zatirani; naše majhno zdajle spi; biti z majhnim zadovoljen; prim. mali prid., mali m, mala, malo, manj, manjši ♪
  21.      majíti  -ím tudi májiti -im nedov. (ȋ í; ā) odstranjevati lubje z muževnega debla: majiti drevo / z nožem majiti šibo ∙ nar. majiti piščalke iz vrbovih mladik delati // nar. odstranjevati lupino, kožo: majiti krompir / majiti koruzo ličkati ♪
  22.      májnica  -e ž (á) 1. nar. zahodno okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti; španski bezeg: kotiček na vrtu so obdajali zeleni grmi majnic 2. etn., v tržaški okolici praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku meseca maja: fantje so se dogovarjali, kako bodo pripravili majnico ◊ bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria ♪
  23.      májnik  -a m (á) star. peti mesec v letu; maj: bilo je v začetku majnika / cvetoči majnik / življenja majnik ◊ vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi ♪
  24.      májniški  -a -o prid. (á) majski: bil je krasen majniški dan / majniška jutra / vreme je bolj aprilsko kot majniško ◊ bot. majniška kolobarnica užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki, Calocybe georgii; šol. majniški izlet izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; zgod. majniška deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski ♪
  25.      majorát  -a m (ȃ) jur., nekdaj pravica najbližjega moškega sorodnika do podedovanja dednega posestva, med več enako bližnjimi pa starejšega po letih: po majoratu mu je pripadlo vse imetje // tako posestvo: postati dedič turjaškega majorata ♪

   5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA