Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (4.801-4.825)



  1.      kobál  tudi kobálj -a [prva oblika a in al] m () star. mesto med nogami, korak: do kobala se je udiralo ∙ star. sklonil se je in pogledal skozi kobal skozi razširjene, razmaknjene noge; prim. okobal
  2.      kobál  tudi kobálj [prva oblika a in al] prisl. () star. v razkoračenem položaju kakor pri jahanju; okobal: sedeti kobal na skali, v sedlu / v kobal sesti na hlod, stol
  3.      kóbaltov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kobalt: kobaltov oksid / pridobivati kobalt iz kobaltovih mineralov / kobaltovo steklo / kobaltovo modrilo pigment v kobaltu modre barvemed. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev kóbaltovo prisl.: kobaltovo modra barva
  4.      kobíla  -e ž (í) 1. odrasla samica konja: kobila je zarezgetala; napreči, pognati kobilo / čistokrvna, plemenska kobila; grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočenpreg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto 2. nizko ženska močne postave, navadno mlajša: zbrale so se same kobile / vse tri hčere so bile prave kobile 3. nar. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza: hlod sta položila na kobilo / tesarska kobila // opornik, navadno pri lesenem mostu; mostna koza: med kobilami je tekel potok / mostna kobila
  5.      kóbranka  -e ž (ọ̑) zool. belouški podobna nestrupena kača, Tropidonotus tesselatus
  6.      kocén  -a m (ẹ̑) 1. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: zeljne glave je porezala, koceni pa so ostali kar na njivi; zeljne in ohrovtove kocene pokrmijo kravam 2. peclju podoben del gobe: kocen ni bil več užiten
  7.      kôcka  tudi kócka -e ž (; ọ̑) nekdaj veliko, navadno v obliki trikotnika preganjeno ogrinjalo iz debelejšega blaga: ogrniti kocko; pokriti se s kocko; topla zimska kocka
  8.      kóckati  -am nedov. (ọ̑) 1. igrati igro (na srečo) s kockami: kocka z bogatim tujcem / ekspr. kockati na srečo / otroci so se vse popoldne kockali // pog. igrati igro (na srečo) sploh: samo pije in kocka 2. tlakovati z (granitnimi) kockami: delavci kockajo še zadnji del cestišča kockajóč -a -e: slika prikazuje kockajoče vojake kóckan -a -o: cesta je skozi vas kockana; kockano cestišče
  9.      kòč  kôča m ( ó) 1. nar. gorenjsko ograjen prostor v kotu hleva, zlasti za prašiče: zapreti prašičke v koč 2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej: skril se je v koč in čakal na ruševca
  10.      kôček  -čka m (ō) nar. gorenjsko prašiček: kočki so rili po blatu
  11.      kóčnjak  tudi kočnják -a m (ọ̄; á) star. kočnik: zlomil se mu je kočnjak
  12.      kódak  -a m (ọ̑) fotografski aparat ameriške tovarne Kodak: turist je s svojim kodakom neprestano fotografiral // zastar. fotografski aparat sploh
  13.      kofè  -éta m ( ẹ́) nižje pog. kava: prinesi zavitek kofeta / ne pijte preveč kofeta; iz hiše je dišalo po kofetu
  14.      koiné  tudi kojné [kojne] m neskl., tudi ž neskl. (ẹ̑) lingv. iz več narečij nastali skupni jezik starih Grkov: vpliv govorjenega koine na knjižni jezik // tako nastalo narečje, jezik sploh: proučevati koine
  15.      kóka  tudi kôka -e ž (ọ̑; ) ljubk. kokoš: klicati koke
  16.      kokétnost  -i ž (ẹ̑) nav. ekspr. lastnost, značilnost koketnega človeka: njen obraz je bil poln neprikrite koketnosti; očarala ga je z narejeno koketnostjo / koketnosti se je naučila v mestu koketiranja
  17.      kókica  tudi kôkica -e ž (ọ̑; ) ljubk. kokoš: mati je zelo skrbela za kokice
  18.      kokón  -a m (ọ̑) 1. zool. iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek: okrogel kokon / kokon borovega prelca 2. tekst. tak ovoj sviloprejke, ki se uporablja kot tekstilna surovina: odvijati svilena vlakna kokonov / kokon sviloprejke
  19.      kokórik  tudi kokorík -a m (ọ̑; ) bot. ciklama: kokoriki že začenjajo cveteti
  20.      kokošeréja  tudi kokošjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem kokoši: prašičereja in kokošereja
  21.      kokošeréjec  tudi kokošjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor goji kokoši: nasveti za kokošerejce
  22.      kokóta  -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, prostitutka iz višjih družbenih slojev: postala je kokota; oblači se kot velemestna kokota
  23.      koksagíz  tudi koksagís -a m () bot. rastlina, ki vsebuje kavčuk, Taraxacum kok-saghyz
  24.      kòl  kôla [ko] m, mest. mn. stil. koléh ( ó) 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu / zlasti v srednjem veku upornike so natikali na kol(e) mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen(e) kol(e) / mučilni kol ∙ ekspr. obesiti študij na kol opustiti študiranje; ekspr. dobiti jih s kolom po glavi biti brezobzirno zavrnjen v kakem prizadevanjuarheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča 2. žarg., šol. negativna ocena, enojka: pri matematiki ima že tri kole
  25.      koláps  tudi kólaps -a m (; ọ̑) med. 1. nenadna telesna slabost zaradi nezadostnega krvnega obtoka: prišlo je do kolapsa / srčni kolaps 2. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; upad, sesedenje: umetno povzročiti kolaps pljuč

   4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA