Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (4.415-4.439)


  1.      jézernica  tudi jezérnica tudi jezêrnica -e ž (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) 1. geogr. reka ali potok, ki odteka iz jezera: poglabljanje struge jezernice 2. jezerska voda: piti jezernico 3. knjiž., redko lokvanj: bele jezernice ♪
  2.      jézernik  tudi jezérnik tudi jezêrnik -a m (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) knjiž. povodni mož, navadno jezerski: strah pred jezernikom ♪
  3.      jézero  stil. jezéro stil. jezêro -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko: jezero presahne; napraviti jezero z umetno pregrado; reka se izliva v jezero; cesta je speljana ob jezeru; voziti se po jezeru; kopati se v jezeru; čisto, globoko jezero; breg, dno, gladina jezera / akumulacijsko, naravno, umetno jezero; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska / Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda ♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero // ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša) // knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog ♪
  4.      jézero  in jêzero -a s, tudi neskl., rod. mn. tudi jezér (ẹ̑; ȇ) zastar. tisoč: dve jezeri vojakov ♪
  5.      jézerski  tudi jezérski tudi jezêrski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na jezero, vodo: jezerska gladina; jezersko dno / jezerske usedline / jezerske ribe, školjke ♦ zool. jezerska postrv velika postrv brez rdečih pik, Salmo trutta lacustris ♪
  6.      jezêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Jezersko: jezersko turistično področje ♦ vet. jezersko-solčavska pasma pasma ovce z mešano volno, ki se goji zlasti zaradi mesa ♪
  7.      jezíček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od jezik: a) mačica ga je lizala z jezičkom; kazala je rdeč jeziček b) ognjeni jezički; stopnice je razsvetljeval trepetajoč plinski jeziček 2. jeziku podoben predmet ali tak del priprave: odpreti konzervo tako, da se potegne za jeziček; jeziček v zaponki; redko pritisniti na jeziček samokresa na petelina // tak del na tehtnici, ki kaže ravnotežje: jeziček se na tehtnici nagne, premakne // muz. majhen, prožen kos lesa ali kovine v instrumentu, ki pod vplivom zračnega toka tvori zvok: kovinski jeziček 3. anat. jezičasti podaljšek mehkega neba: jeziček se trese; jeziček je vnet ● ekspr. jeziček se ji je razvezal začela je (dosti, sproščeno) govoriti; ekspr. jeziček ji teče spretno, z lahkoto govori, se izraža; ekspr. malo počakajte, to ji bo še tekel jeziček rada bo govorila, povedala; publ. biti, tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali ◊ voj. jeziček priprava pri bombi, ki se izvleče, da se aktivira; zool. jeziček žlebasto podaljšane zadnje čeljusti pri čebelah; žel. jeziček kretnice gibljivi del ♪
  8.      jêzik  -íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen, rdeč, vlažen jezik; zgornji del jezika / konica jezika / česen peče na jeziku; na jeziku pozna, koliko alkohola ima vino / goveji, svinjski jezik / prekajeni jezik; jezik v omaki // kar je po obliki podobno jeziku: med obuvanjem je poravnal jezik pri čevlju; usnjen jezik pri denarnici / v morje se zajeda jezik kopnega / ekspr.: iz topov so švigali krvavi jeziki; jeziki gorečih sveč; ognjeni jeziki so lizali streho plameni 2. ta organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju: od strahu ji je jezik otrpnil; ekspr.: kaj nimaš jezika; si izgubil, slabš. požrl jezik; imaš primrznjen, prirasel, zavezan jezik, da ne odgovoriš; ne utihne, pa če bi mu na jezik stopil; raje se v jezik ugrizni, kot da o tem komu kaj poveš / kot podkrepitev: naj se mi jezik posuši, če sem to rekel; raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal / knjiž., ekspr. videti je bilo, da to, kar govori jezik, čuti tudi srce / ekspr. govoriti s predrznim predrzno, težkim jezikom težko / pooseb., slabš. vprašal je, pa noben jezik ni nič zinil // ekspr. kar kdo govori, pove: jezik ga razodeva; malo bolj pazi na svoj jezik; soditi koga po jeziku / bojevati se za kaj z jezikom s (spretnim) govorjenjem; pregovorila ga je s svojim sladkim jezikom govorjenjem / kot nasprotje dejanju: sam jezik ga je; on bo to naredil, seveda, z jezikom / ne more krotiti njenega jezika klepetavosti, opravljivosti // nav. mn., pog. klepetulja, opravljivec: ob tem dogodku so imeli jeziki dosti dela; boji se jezikov; se bo že našel kak jezik, ki bo povedal / kot psovka tiho bodi, jezik (grdi); kot nagovor no jeziki, zdaj pa govorite / on je pa jezik je zelo odrezav 3. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje: jezik se razvija, spreminja; bogatiti jezik z novimi izrazi; govoriti, naučiti se, obvladati, opisati, razumeti, znati kak jezik; prevajati iz slovanskih jezikov; predavati v tujem jeziku; italijanščina je blagoglasen jezik; klasični, moderni jeziki; skrbeti za enotnost jezika; uporabniki jezika; besedni zaklad kakega jezika; zgodovina jezika; zvrsti jezika; ljubezen do jezika / pog.: jeziki učencem ne delajo težav ti kot učni predmet; uči se, zna jezike tuje jezike; knjiž. zbrali so se ljudje najrazličnejših jezikov jezikovnih pripadnosti / angleški, češki, slovenski jezik; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; kulturni jezik ki ima izrazne možnosti tako razvite, da se v njem lahko izrazijo tudi najbolj zapletena doživetja, zaznave, spoznanja; materni jezik ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere; mednarodni jezik ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov; narodni jezik; svetovni jezik ki je zelo razširjen // navadno s prilastkom uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja: pisatelj ima barvit, bogat, čist, gladek, jasen, lep, slikovit jezik; knjiga, pisana v težkem jeziku / časopisni, govorniški, odrski, pesniški, poslovni, tehniški, umetniški, znanstveni jezik; jezik ekspresionistov; jezik protestantskih piscev / otroški jezik; jezik izobražencev, kmetov / sodobni jezik / preštudirati jezik in vsebino romana; Cankarjev jezik stil 4. s prilastkom kar omogoča sporazumevanje sploh: človeški jezik; čebelji, ptičji jezik; pogovarjati se z opicami v njihovem jeziku / z oslabljenim pomenom: jezik formul formule; jezik grbov grbi // knjiž. kar omogoča nebesedno izražanje: preliti zgodbo v filmski jezik; povedati v slikarskem jeziku / ekspr. jezik ljubezni 5. knjiž., navadno s prilastkom način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa: v kulinaričnem jeziku bi se reklo, da televizija skrbi za kulturno hrano; povedati kaj v marksističnem jeziku; pri govorjenju o električnem polju je uporabljal matematični jezik / njegovega jezika ne bodo razumeli misli, pojmovanja, stališča; publ.: organizacija ne najde vselej adekvatnega jezika načina, metode; govoriti v jeziku reforme ● ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. jezik ga je srbel, vendar ni rekel čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; jezik se mu zapleta, zatika ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. toliko časa bo brusila jezik, da ji bo dovolil iti govorila, si z govorjenjem prizadevala doseči; ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govori mnogo; pog., slabš. jezik za zobe, star. za zobmi molči, ne ugovarjaj; ekspr. držati jezik (za zobmi) ne povedati česa, molčati; slabš. ona ima jezik je opravljiva, predrzno govori; pog., ekspr. ta pa ima jezik spretno, z lahkoto se izraža; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; ekspr. vsemu svetu kaže jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ekspr. lomi si jezik s slovenščino s težavo jo govori, izgovarja; slabš. brez potrebe obračaš jezik govoriš, si prizadevaš z govorjenjem doseči; ekspr. pijača jim je odtajala, odvezala, razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko ko se bo razvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; pog., ekspr. kar naprej suka, vrti jezik govori; ekspr. zna sukati jezik spretno govoriti; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal; ekspr. beseda mu je kar ušla, zdrknila z jezika nehote jo je izrekel; ekspr. besede mu kar vro z jezika veliko in z lahkoto govori; besedo mi je vzel z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog., ekspr. niti kapljice ga ni dal na jezik ni popil niti malo alkoholne pijače; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; položiti komu besedo na jezik pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; star. priti v jezike postati predmet opravljanja, obrekovanja; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; pog., ekspr. na jeziku imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati; pog. imeti kaj neprestano na jeziku omenjati, izgovarjati; sklicevati se na kaj; pog., ekspr. imeti, nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; beseda mu je ostala na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; publ. samo na jeziku priznavajo njihovo samostojnost samo v izjavah, ne pa v dejanjih, odnosih; pog., ekspr. pazi, da jih ne boš dobila po jeziku da ne boš zaradi odrezavosti, pikrosti kaznovana; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; nar. jezik v zvonu se maje kembelj; pog. imeti dober jezik spretno govoriti; pog., slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; govoriti, najti isti, skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; pog., ekspr. imeti nabrušen jezik biti odrezav; pog., ekspr. imeti namazan jezik biti spreten v izražanju; ekspr. biti ostrega biti odrezav, napadalen, strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori; ima jezik kot kača, kot krava rep je zelo odrezav, piker; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost ◊ anat. podraščen jezik; koren jezika skrajni zadnji del jezika; bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium; kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum; pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis; elektr. programski jezik umetni jezik za izražanje računalniških pragramov; programski jezik fortran; etn. jezik premični del trlice; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; geol. jezik del kamnin, ki se klinasto zajeda v druge; jur. občevalni jezik ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih; uradni jezik ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; lingv. fleksijski jeziki; govorjeni jezik kot je zvočno uresničen z govorilnimi organi; govorni jezik ki ni uresničitev vnaprej pripravljenega besedila; kentumski jeziki; knjižni jezik kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti; ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; mrtvi jezik ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; naravni jezik ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; pogovorni jezik prostejša, navadno govorna varianta knjižnega jezika; umetni jezik; živi jezik ki ga kak narod, ljudstvo še govori; družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; med. obložen jezik z belkasto plastjo na površini; šol. učni jezik v katerem poteka pouk; vet. leseni jezik bolezensko otrdel jezik pri govedu; zool. morski jezik ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu; morski list ♪
  9.      jezikóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na jezik 3: jezikovni pojav, sistem; jezikovni zakoni; jezikovna enota, prvina; jezikovna sredstva / jezikovni razvoj; jezikovna reforma, ustaljenost / jezikovni pouk; jezikovna vadnica; jezikovno predavanje; pomanjkljivo jezikovno znanje / opraviti jezikovni pregled knjige; jezikovne napake; oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela; jezikovne značilnosti omenjenega romana / nemški jezikovni otoki; slovenska jezikovna meja; jezikovna pripadnost, razcepljenost / jezikovni čut ♦ jur. jezikovno pravo pravo, ki določa jezik v uradnem poslovanju; lingv. jezikovna kultura jezikóvno prisl.: jezikovno popraviti spis; jezikovno mešano ozemlje ♪
  10.      jeznorítiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. z besedami, dejanji kazati jeznoritost: tu ne boš razgrajal in jeznoritil ♪
  11.      Jézus  -a m (ẹ̑) rel. 1. Kristus: v stiski je klical Jezusa 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, navdušenje: Jezus, kako je lepo; (ljubi) Jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o Jezus, kaj bo iz tega; Jezus (Kristus), že gredo; Jezus (Marija), gorí c) željo, prošnjo: o (mili) Jezus, da bi ne bilo treba bežati ♪
  12.      jéža 2 -e ž (ẹ́) 1. strmi del med (delno) vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu: skriti se pod ježo, za ježo; spustiti se po ježi; z ježami ločene njive / ježa ob cesti // nar. nagnjen svet, strmina: hiša stoji v ježi / kdo bo kosil po teh ježah 2. nar. dolenjsko kos vrhnje plasti zemlje z rastlinjem, zlasti s travo; ruša: obložiti grob z ježami ♪
  13.      jéžek  -žka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki 2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov 3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi // slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino ◊ bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata ♪
  14.      ježerílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) nav. mn., zool. črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in povodnih pticah, Acanthocephala ♪
  15.      jéžiti  -im tudi ježíti -ím nedov., jéži (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes ježi dlako in laja; knjiž. strah mu ježi lase / hlad mu ježi kožo povzroča kurjo polt, srh; ježiti obrvi mrščiti jéžiti se, tudi ježíti se 1. postavljati se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: dlaka se psu ježi; lasje so se mu ježili / mačka se ježi dobiva, ima naježeno dlako ∙ ekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah 2. ekspr. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo: ljudje so se začeli ježiti proti temu / za vsako malenkost se ježi se jezi, prepira ♪
  16.      jíu-jítsu  in džíudžícu tudi džíudžíc -a [džiudžic-] m (ȋ-ȋ) zlasti v japonskem okolju samoobramba, pri kateri skuša napadeni s spretnimi prijemi obvladati napadalca: učiti se jiu-jitsa // šport, ki goji take prijeme: razmah jiu-jitsa ♪
  17.      jo  tož. od ona, rod. je, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh; ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal; nizko prav nastavlja mu jo ga spolno zapeljuje, vabi; srečno jo je odnesel nič hudega se mu ni zgodilo; ti jo zmerom pogodiš, uganeš pravilno poveš, narediš; godci jo urežejo skladbo, pesem; zagosti jo komu napraviti nevšečnost, neprijetnost; zasoliti jo komu kaj neprijetnega povedati, napraviti; zavozil si jo napačno si naredil 2. pog., z nekaterimi glagoli izraža a) hojo: kresati, mahati, primahati jo; ubral jo je po bližnjici / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino b) tek, beg: brisati, odkuriti, odpetati, pocediti, popihati jo 3. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni je ženske, ki bi si to upala / v vzkliku glej jo navihanko; prim. ga, jih, on ♪
  18.      jó  prisl. (ọ̄) nar. da, ja: »Greš?« »Jo, grem.« / »Polde?« »Jo.« / jo, tu je prijetno ležati ♪
  19.      jóckey  tudi džókej -a [džokej] m (ọ̑) poklicni jahač na galopskih dirkah: trenerji in jockeyi ♪
  20.      jóckeyski  tudi džókejski -a -o [džokej-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na jockeye: jockeyske navade / jockeyska čepica okrogla čepica s trdim ščitkom ♪
  21.      jód  -a m (ọ̑) 1. kem. nekovina sivo črne barve in kovinskega sijaja, element J: pomen joda za delovanje žleze ščitnice 2. poljud. temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida, strok. jodova tinktura: razkužiti okolico rane z jodom ♪
  22.      jóden  -dna -o prid. (ọ̑) ki vsebuje jod: jodne in žveplene kopeli ♦ farm. jodna palička na koncu z vato ovita palička za mazanje z jodovo tinkturo ♪
  23.      jodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. mazati z jodovo tinkturo: jodirati kožo 2. kem. dodajati natrijev jodid ali natrijev jodat: jodirati sol 3. kem. uvajati jod v organske spojine ♪
  24.      jódov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jod: vijoličasti jodovi hlapi / jodova kislina; jodova spojina ♦ farm. jodova tinktura temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida; teh. jodova žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para ♪
  25.      jóger  -gra m (ọ́) 1. zastar. apostol, učenec: Kristusovi jogri 2. redko neroda, čudak: to sta prava jogra ♪

   4.290 4.315 4.340 4.365 4.390 4.415 4.440 4.465 4.490 4.515  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA