Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (426-450)


  1.      intuicionízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je intuicija glavni vir spoznanja: zavračati intuicionizem ♪
  2.      intuitíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na intuicijo ali intuitivnost: intuitiven domislek; intuitivna prognoza; intuitivno spoznanje / intuitivna sposobnost, zaznava / oster, intuitiven duh; izpovedovanje čustvenega in intuitivnega življenja / intuitiven umetnik intuitívno prisl.: intuitivno spoznavati; intuitivno odkrita resnica ♪
  3.      intuitivíst  -a m (ȋ) pristaš intuitivizma: naziranje intuitivistov ♪
  4.      intuitivízem  -zma m (ȋ) knjiž. uveljavljanje, poudarjanje intuicije v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: pesniški, umetniški intuitivizem ♦ filoz. intuicionizem ♪
  5.      intuitívnost  -i ž (ȋ) sposobnost za neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, ki je neodvisno od razumskega razčlenjevanja: izredna pisateljeva intuitivnost / intuitivnost odločanja ♪
  6.      inventúra  -e ž (ȗ) popisovanje blaga v zalogi na določen dan: delati, narediti inventuro; trgovina je zaprta zaradi inventure; pren., ekspr. pomladanska inventura v stanovanju ♦ ekon. inventura popisovanje sredstev in virov sredstev na določen dan in ugotavljanje razlik v primerjavi s stanjem v poslovnih knjigah; trg. letna, polletna inventura ♪
  7.      inventúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na inventuro: inventurna vrednost blaga / inventurni popis ♦ ekon. inventurna bilanca premoženjska bilanca, ki upošteva ugotovitve pri inventuri in se opira samo na stanje v poslovnih knjigah ♪
  8.      investitúra  -e ž (ȗ) 1. v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofu, umestitev: prisostvovati investituri ♦ zgod. boj za investituro investiturni boj 2. polit., v nekaterih državah izrazitev zaupanja parlamenta novi vladi: dobiti investituro // publ., v zvezi hierarhična investitura dejstvo, da višji organi podeljujejo nižjim funkcije, položaje: zamenjati volilni sistem s hierarhično investituro ♪
  9.      investitúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na investituro: investiturni običaj ♦ zgod. investiturni boj spor, boj med nemškimi cesarji in papeži v 11. in 12. stoletju za pravico investiture škofov ♪
  10.      izštudírati  -am dov. (ȋ) 1. omogočiti komu, da konča šolo, študij; izšolati: vse otroke je izštudiral 2. redko doštudirati: ko bo fant izštudiral, bo bolje ♪
  11.      iztúhtati  -am tudi stúhtati -am dov. (ú) pog. izmisliti si, domisliti se: iztuhtati načrt; dolgo je premišljeval, nazadnje pa je le iztuhtal, kako bo stvar uredil; kaj si spet iztuhtal ● pog. nikdar nisem mogel iztuhtati, kaj dela dognati, ugotoviti ♪
  12.      iztulíti  in iztúliti -im dov. (ȋ ú) ekspr. glasno izraziti svoja čustva, razpoloženje: iztuliti bolečino, jezo, žalost iztulíti se in iztúliti se prenehati tuliti: sirena se je iztulila / slabš. pusti jo, naj se iztuli ♪
  13.      jezikóvnokultúren  -rna -o prid. (ọ̑-ȗ) nanašajoč se na jezikovno kulturo: revija za jezikovnokulturna vprašanja ♪
  14.      judikatúra  -e ž (ȗ) knjiž. sodna praksa, sodstvo: analiza judikature; pomen javnega tožilstva za poenotenje judikature v državi / judikatura v kazenskih primerih mladoletnikov ♪
  15.      káktus  -a m (ȃ) na suhih tleh rastoča rastlina z mesnatim steblom in listi, spremenjenimi navadno v trne: gojiti, zbirati kaktuse; jezdili so mimo visokih kaktusov; cveti kaktusov ♦ vrtn. božični kaktus ♪
  16.      káktusov  -a -o (ȃ) pridevnik od kaktus: kaktusov cvet; kaktusove bodice ♪
  17.      kandidatúra  -e ž (ȗ) prizadevanje, potegovanje za izvolitev, službo, naslov: vsi so podprli, sprejeli njegovo kandidaturo; javno nasprotovanje kandidaturi / med kandidaturo je imel več zborovanj med kandidiranjem // kar je potrebno za tako prizadevanje: predložiti kandidaturo / nazadnje je umaknil svojo kandidaturo / ponuditi komu kandidaturo ♪
  18.      kapitulácija  -e ž (á) dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem // ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije ◊ jur. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države ♪
  19.      kapitulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kapitulacijo: kapitulacijski pogoji / kapitulacijska pogajanja ♪
  20.      kapitulánt  in kapitulànt -ánta m (ā á; ȁ á) slabš. kdor (rad) kapitulira: boriti se proti kapitulantom; kapitulanti in izdajalci / že po naravi je slabič in kapitulant ♪
  21.      kapitulántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na kapitulante ali kapitulantstvo: med vojaki se je širilo kapitulantsko razpoloženje / kapitulantska politika ♪
  22.      kapitulántstvo  -a s (ā) slabš. lastnosti ali ravnanje kapitulantov: boj slovenskih partizanov je živo nasprotje kapitulantstva / pojav defetizma in kapitulantstva ♪
  23.      kapitulár  -ja m (á) rel. član (stolnega) kapitlja ♪
  24.      kapitulár  -ja tudi kapitulárij -a m (á) zgod. predpis frankovskega kralja: kapitularji Karla Velikega ♪
  25.      kapitulírati  -am dov. in nedov. (ȋ dokončno prenehati z bojevanjem na osnovi sporazuma z nasprotnikom, vdati se: nemška armada je kapitulirala / kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / trdnjava je kapitulirala // ekspr. prenehati s prizadevanjem za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: v nekaj dneh je tudi on kapituliral / meščanska inteligenca je morala kapitulirati pred revolucijo / nazadnje so kapitulirali pred njihovimi zahtevami so popustili njihovim zahtevam ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA