Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (3.951-3.975)


  1.      izlívati  -am nedov., tudi izlivájte; tudi izlivála (í) 1. spravljati kaj tekočega iz česa: izlivati vodo 2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izražati svoja čustva, razpoloženje: izlivati svoje gorje, veselje / pesn. izlivati hrepenenje v pesem izlívati se 1. navadno v zvezi s potok, reka prehajati v drug večji potok, reko, jezero, morje: v jezero se izliva več potokov; kraj, kjer se reka izliva v morje; Sora se izliva v Savo 2. redko razlivati se, razširjati se: ob povodnji se voda izliva / ekspr. sončna luč se izliva po travnikih; prim. zlivati ♪
  2.      izlízati  tudi izlizáti -lížem in zlízati tudi zlizáti zlížem dov. (í á í) 1. z lizanjem ozdraviti: pes (si) izliže rano 2. ekspr. z dolgotrajnim učinkovanjem poškodovati, uničiti: voda je izlizala v skalo stopnice / na južnih pobočjih je sonce že izlizalo sneg stopilo izlízati se tudi izlizáti se in zlízati se tudi zlizáti se pog., ekspr. ozdraveti: ranjenec se je kmalu izlizal; zbolela je za pljučnico, a se je le izlizala / izlizal se je iz bolezni izlízan in zlízan -a -o 1. deležnik od izlizati: izlizan napis; od vode izlizane skale 2. ekspr. pretirano urejen: polkovnik je bil lep, izlizan mlad mož ♪
  3.      izločíti  in izlóčiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem je treba mesu izločiti kosti; s sušenjem izločiti vodo iz sadja / naše internirance so izločili iz transporta / cenzura je izločila nekaj pesmi; iz učnih programov so izločili nepotrebno učno snov / publ. izločiti sredstva za izobraževanje ∙ publ. virusa raka še niso izločili osamili, izolirali // napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločiti blago slabše kakovosti iz prodaje; izločiti tovornjake iz prometa / izločiti tuje vplive odpraviti, odstraniti // s kemijskim, fizikalnim postopkom priti do česa: izločiti sladkor iz raztopine 2. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: avtor je ta problem izločil; iz natečaja se izločijo prošnje, ki niso bile poslane v določenem času / knjiž. kritik je izločil iz dela poglavitne motive posebej imenoval, obravnaval 3. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake skupnosti: zaradi tega dejanja so ga izločili; sam se je izločil iz družbe 4. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega: zdravniška komisija ga je izločila; na naboru so ga izločili; izločili so jo zaradi neustrezne izobrazbe 5. oddati snovi iz celic ali iz telesa: človek izloči dnevno do tisoč gramov znoja ◊ mat. izločiti neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; šport. izločiti igralca, moštvo zaradi neuspeha na izbirnem tekmovanju mu preprečiti nadaljnje tekmovanje izločíti se in izlóčiti se ekspr. pokazati se v obrisih: iz megle se je izločila zasnežena hiša izlóčen -a -o: izločeni kandidati; naš tekmovalec je bil v polfinalu izločen; izločen iz prometa ♦ voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote ♪
  4.      izlúknjati  -am tudi zlúknjati -am dov. (ȗ) redko preluknjati: izluknjati papir izlúknjan tudi zlúknjan -a -o: od moljev izluknjana obleka ♪
  5.      izluščíti  in izlúščiti -im tudi zluščíti in zlúščiti -im dov. (ȋ ú) 1. spraviti zrno iz luščine: izluščiti fižol, grah; pren. izluščiti jedro problema; izluščiti resnico o umoru // odstraniti luščino: izluščiti bučnice, lešnike / izluščiti raka 2. odstraniti zrna s storža: izluščiti koruzo // spraviti manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izluščiti kamenček iz zidu; izluščiti drobec granate iz očesa; pren. izluščiti bistvo iz celote ● publ. na izbirnih tekmah so izluščili udeležence olimpiade izbrali, določili ◊ med. izluščiti bezgavko odstraniti jo iz okolnega tkiva; med., vet. izluščiti posteljico odstraniti priraščeno posteljico izluščíti se in izlúščiti se tudi zluščíti se in zlúščiti se knjiž. postati viden, se počasi prikazati: iz megle, mraka se je izluščila vas; izza stebrišča se je izluščila siva postava // postati jasen, razločen: iz njenega značaja se je izluščila dotlej neznana poteza / iz razprave se je izluščilo več konkretnih predlogov izlúščen tudi zlúščen -a -o: izluščen grah; izluščen kristal; izluščen strok ♪
  6.      izlúžiti  -im, in izlužíti in izlúžiti -im tudi zlúžiti -im, in zlužíti in zlúžiti -im dov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni: izlužiti sladkor iz sladkorne pese, tanin iz lesa; izlužiti s kislino; v vodi se zelenjava izluži 2. redko izdolbsti, izprati: voda je izlužila skalo ◊ agr. izlužiti vinsko posodo oprati jo z lugom, sodo, vročo vodo; les. izlužiti les z namakanjem lesa v vodi mu izboljšati nekatere fizikalne lastnosti izlúžen tudi zlúžen -a -o: izlužena snov; izluženo seme, zelišče ♪
  7.      izmakníti  in izmákniti -em tudi zmakníti in zmákniti -em dov. (ȋ á) 1. s potegom, sunkom odstraniti: izmakniti podstavek, zagozdo / izmakniti klado izpod kolesa spodmakniti // z dajalnikom s potegom spraviti iz prijema: izmaknil mu je nož iz roke; izmaknila mu je roko, ki jo je držal 2. s spremembo položaja, mesta doseči, da ne pride do prijema, dotika: prestrašil se je in izmaknil glavo; izmaknila je roko, da je ne bi prijel 3. naskrivaj vzeti: brat mu je izmaknil igračo, ko se je obrnil; otrok izmakne škarje z mize in se začne igrati; pren., ekspr. hoče vam izmakniti vaše mesto // evfem. ukrasti: izmakniti avtomobil, denar; uro je izmaknil iz izložbenega okna 4. ekspr., navadno v zvezi z jo naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku jo je izmaknil iz taborišča; pazi, da jo fanta ne bi kam izmaknila 5. zastar. izpahniti (si): izmaknil mu je roko v rami; pri padcu si je izmaknil nogo ● pog. ne izmakne oči z njega neprestano, nepremično ga gleda; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstran izmakníti se in izmákniti se tudi zmakníti se in zmákniti se 1. s spremembo položaja, mesta doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega: izmakniti se udarcu; če se ne bi izmaknil, bi ga zadela krogla // napraviti, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: izmakniti se izgonu, nevarnosti; izmakniti se nadzorstvu // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne pride do dejanja, kot ga določa samostalnik: izmakniti se odgovoru, priznanju 2. nav. ekspr. napraviti, da ne pride do srečanja, stika s kom: vstal je zgodaj, da bi se izmaknil gospodinji; zavil je po drugi ulici in se izmaknil policiji / izmakniti se zasedi 3. ekspr., z dajalnikom ne imeti več: vse bogastvo se mu je izmaknilo; stranki se je izmaknila vsa politična moč ● ekspr. zdaj se mi ne izmakneš več ujel te bom in kaznoval; brezoseb., star. kar samo se mu je izmaknilo z jezika nehote je rekel, povedal izmáknjen tudi zmáknjen -a -o: izmaknjena deska; vrniti izmaknjene stvari; izmaknjena kolesa ♪
  8.      izmalíčenje  tudi zmalíčenje -a s (ȋ) glagolnik od izmaličiti: izmaličenje obraza / izmaličenje resničnosti ♪
  9.      izmalíčenost  tudi zmalíčenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost izmaličenega: izmaličenost obraza / duševna izmaličenost ♪
  10.      izmaličeváti  -újem tudi zmaličeváti -újem nedov. (á ȗ) redko maličiti: izmaličevati vsebino česa ♪
  11.      izmamíti  in izmámiti -im, in izmámiti -im tudi zmamíti in zmámiti -im, in zmámiti -im dov. (ȋ á; á ȃ) ekspr. 1. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem priti do česa: izmamiti denar od prijateljev / izmamiti komu skrivnost 2. z vabljenjem, prigovarjanjem spraviti koga odkod: izmamili so ga iz internata / toplo sonce jih je izmamilo iz hiše ∙ knjiž., ekspr. s svojim petjem jim je izmamil solze jih je ganil do solz; prim. zmamiti ♪
  12.      izmámljati  -am tudi zmámljati -am nedov. (á) ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do česa: izmamljati denar od prijateljev; prim. zmamljati ♪
  13.      izmázati  -mážem tudi zmázati zmážem dov., izmázala in izmazála tudi zmázala in zmazála (á ȃ) pog., ekspr. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: na sodišču ga je izmazal; on se bo že izmazal; izmazal se je brez kazni; izmazati se iz zadrege; dobro, poceni, srečno se izmazati / pri padcu se je izmazal samo z nekaj praskami dobil je samo nekaj prask izmázati se tudi zmázati se naskrivaj, neopazno oditi: fant se je neopazno izmazal iz sobe; prim. zmazati ♪
  14.      izméček  -čka m (ẹ̑) 1. kar se izvrže iz česa: vulkanski izmečki 2. med. kar se izvrže iz pljuč: preiskati izmeček tuberkuloznega bolnika; okužiti se z izmečki; gnojen, krvav izmeček 3. ed. slabi, nekvalitetni izdelki: izmeček so zmanjšali na minimum; v tovarni so imeli precej izmečka 4. slabš. človek, ki ga kaka skupnost izloči: izmečki človeške družbe; postati izmeček partije // nemoralen, pokvarjen človek: kaj se družiš s tem izmečkom 5. ed., slabš., v razredni družbi najnižji, najrevnejši družbeni sloj: v teh barakah živi izmeček / izmeček družbe ♪
  15.      izmečkáti  -ám [mǝč tudi meč] dov. (á ȃ) 1. z mečkanjem, stiskanjem spraviti iz česa: izmečkati sok iz limone 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem izvedeti: izmečkal je iz njega, kar ga je zanimalo ♪
  16.      izména  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu: stroj, ki dela samo v eni delovni izmeni, je premalo izkoriščen / delo v nočni izmeni; zaradi velikega števila učencev so uvedli tretjo izmeno; vodja izmene uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo v določeni izmeni / delati v izmenah; pouk poteka v izmenah // časovno sklenjen del kake celote: naši brigadirji bodo delali v drugi izmeni; zdravilišče lahko sprejme v vsaki mesečni izmeni po dvesto otrok 2. navadno s prilastkom skupina delavcev, ki dela v takem časovno sklenjenem delu delovnega procesa: naša izmena dela drugi teden dopoldne / čez en mesec bo te brigadirje zamenjala nova izmena ♪
  17.      izména  tudi zména -e ž (ẹ̑) 1. redko menjava, zamenjava: izmena tekačev pri štafeti 2. zastar. sprememba: nagle izmene vremena ♪
  18.      izmencáti  -ám tudi zmencáti -ám [mǝn] dov. (á ȃ) 1. z mencanjem, drgnjenjem spraviti kaj iz česa: izmencati umazanijo iz perila / izmencati si pesek, ekspr. spanje iz oči 2. ekspr. omahljivo, neodločno reči, povedati: v zadregi je izmencal opravičilo; pa naj bo, je izmencal / ali boš že izmencal rekel, povedal; prim. zmencati ♪
  19.      izmeníti  -ím in izméniti -im dov., izméni tudi izmêni; izménil (ȋ í; ẹ̄) star. 1. menjati, zamenjati: pozabil je izmeniti denar / izmeniti staro orodje za novo 2. spremeniti: izmeniti držo telesa / njegovo sovraštvo se je izmenilo v hvaležnost ♪
  20.      izménjati  tudi izmenjáti -am, in izménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. knjiž. menjati, zamenjati: izmenjati kolo pri avtomobilu / izmenjati stražo; nosači so se izmenjali vsake četrt ure / žival izmenja dlako dobi drugo, drugačno 2. publ. dati, poslati drug drugemu: izmenjati darila / državi sta izmenjali za sto milijonov dinarjev blaga / državi sta izmenjali diplomatske predstavnike // sporočiti, povedati drug drugemu: izmenjati informacije, izkušnje, stališča; izmenjati poslanici, zdravici; državniki so izmenjali novoletne čestitke ● knjiž. mimogrede sta izmenjala nekaj besed mimogrede sta si nekaj povedala, se pogovorila; publ. zlata obročka si je izmenjalo pet parov se je poročilo; knjiž. v zadnjem letu sta si izmenjala precej pisem sta si precej dopisovala; knjiž. dekle je izmenjalo z njim pomenljiv pogled se je pomenljivo spogledalo izménjan -a -o: izmenjana posadka; izmenjana so bila stališča o najnovejših dogodkih; prim. zmenjati ♪
  21.      izmenjáva  -e ž (ȃ) glagolnik od izmenjati: a) izmenjava izrabljenih delov; popolna izmenjava krvi pri novorojenčku / izmenjava straže b) izmenjava knjig med knjižnicami / kulturna izmenjava s sosednimi deželami; mednarodna blagovna izmenjava c) izmenjava informacij, izkušenj, mnenj ♪
  22.      izmenjávati  -am nedov. (ȃ) 1. knjiž. menjavati, zamenjavati: izmenjavati leče / trener je izmenjaval igralce; straža se redno izmenjava 2. publ. dajati, pošiljati drug drugemu: izmenjavati znamke s tujimi filatelisti / izmenjavati blago z drugimi državami ∙ knjiž. že nekaj let si izmenjavata pisma redno si dopisujeta // sporočati, pripovedovati drug drugemu: izmenjavati informacije, izkušnje, mnenja; izmenjavala sta si vtise s potovanja izmenjávati se knjiž. menjavati se: izmenjavati se v vodstvu / gozdovi se izmenjavajo s travniki in polji; prim. zmenjavati ♪
  23.      izmériti  -im tudi zmériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: izmeriti gozd, zemljišče; izmeriti sod, vino / izmeriti dolžino ceste, globino jezera; izmeriti jakost udarcev, količino strupenih snovi; izmeriti površino travnika, razdaljo med dvema krajema; izmeriti trajanje poleta; izmeriti z litrom, metrom, toplomerom; izmerili so minus dvajset stopinj namerili so / uradno izmeriti posodo cimentirati; pren. gorje se ne da izmeriti // knjiž. z merjenjem ugotoviti, določiti položaj: stopil je k sekstantom, da bi izmeril sonce izmérjen tudi zmérjen -a -o: izmerjen čas; izmerjena višina ♪
  24.      izmêsti  -mêtem tudi -mêdem dov., izmêtel in izmétel izmêtla tudi izmêdel in izmédel izmêdla, stil. izmèl izmêla (é) z ometanjem, pometanjem odstraniti: izmesti saje iz dimnika / redko izmesti ogorke izpod mize pomesti ♪
  25.      izmešetáriti  -im tudi zmešetáriti -im dov. (á ȃ) pog. s pogajanjem priti do česa: mešetaril je in končno izmešetaril; izmešetaril je njivo / izmešetaril je podaljšanje roka; prim. zmešetariti ♪

   3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA