Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (3.415-3.439)


  1.      higroskóp  tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu ♪
  2.      hihetáti se  -ám se tudi -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́) hihitati se: dekleti nista nič odgovorili, samo hihetali sta se ♪
  3.      hihíkati  -am tudi hihíkati se -am se nedov. (ȋ) redko hihitati se: navihano je hihikal; tovariši so pritajeno hihikali po kotih ♪
  4.      hihitánje  tudi hihítanje -a s (ȃ; ȋ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje ♪
  5.      hihitáti se  -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov. (á ȃ, í; ȋ) (pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali hihitajóč se -a -e: hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh ♪
  6.      hihotáti se  -ám se tudi -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) knjiž. hihitati se: tem porogljivim besedam se je samo hihotal ♪
  7.      hijacínta  -e ž (ȋ) okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah ♪
  8.      hiliázem  -zma m (ā) rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji ♪
  9.      himêra  -e ž (ȇ) v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših ♪
  10.      hímnus  -a tudi -mna m (ȋ) knjiž., redko hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus ♪
  11.      híp  -a m (ȋ) zelo kratek čas: tisti hip je bil odločilen; trajalo je samo hip; v tistem hipu je nekdo potrkal; umolkniti za hip; ekspr. kratek hip; hip pozneje je odšel / potrpi samo še nekaj hipov / kot vljudnostna fraza hip počakajte, prosim // knjiž., navadno s prilastkom čas, ki se zdi, da je zelo kratek: usoden hip; v težkih hipih ● knjiž. na hipe se je zaslišal šum v majhnih časovnih presledkih; prvi hip ga ni spoznal v prvem hipu, trenutku; oni bodo ta hip tu v zelo kratkem času, takoj; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; vsak hip te lahko doleti nesreča kadarkoli, vedno; zadnji hip je prišel na vlak še ravno pravočasno ♪
  12.      hípi  tudi híppy -ja [hipi] m (ȋ) zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm: družba hipijev; sproščeno seksualno življenje hipijev ♪
  13.      hipnótik  tudi hipnótikum -a m (ọ́) farm. sredstvo za uspavanje, uspavalo ♪
  14.      hipocénter  tudi hipocênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa: globina hipocentra ♪
  15.      hipokorístikon  tudi hipokorístik -a m, mn. hipokorístika s tudi hipokorístiki m (ȋ) lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda: Tonček je hipokoristikon od Anton ♪
  16.      hipostátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipostazo: hipostatično vnetje pljuč ◊ rel. hipostatično zedinjenje zedinjenje Kristusove človeške narave z božjo v eno samo ♪
  17.      hipotenúza  -e ž (ȗ) geom. stranica pravokotnega trikotnika, ki leži pravemu kotu nasproti: kvadrat nad hipotenuzo ♪
  18.      hírav  -a -o tudi hiràv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki hira: hirav otrok; starec je bolan in hirav / hirave rastline ♪
  19.      hís 1 -a m, tudi neskl. (ȋ) muz. za polton zvišani ton h ♪
  20.      hispaníst  -a m (ȋ) strokovnjak za španski jezik in kulturo ♪
  21.      histográm  -a m (ȃ) grafično prikazana primerjava velikosti ali strukture stanja, pojava s strnjenimi stolpci ♪
  22.      histolóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. biol. nanašajoč se na tkivo: histološka zgradba 2. nanašajoč se na histologe ali histologijo: histološki inštitut / histološka preiskava ♪
  23.      historicízem  -zma m (ȋ) knjiž. pretirano poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: režiser je zašel v skrajni historicizem / literarnozgodovinski historicizem proučevanje literature samo s stališča zgodovinskega razvoja ♪
  24.      historízem  -zma m (ȋ) knjiž. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: historizem pri pouku; umetnost je zajel val historizma / historizem v literarni zgodovini proučevanje literature s stališča zgodovinskega razvoja ♪
  25.      híša  -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel / mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hiše ♦ arhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje 5. redko zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša ● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪

   3.290 3.315 3.340 3.365 3.390 3.415 3.440 3.465 3.490 3.515  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA