Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (2.726-2.750)



  1.      entomolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na entomologe ali entomologijo: entomološki izvedenec; entomološka raziskavanja / entomološke zbirke / entomološki inštitut
  2.      epákta  -e ž () astr. število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta: po epakti se določa, kdaj je velika noč
  3.      epicénter  tudi epicênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka na zemeljski površini nad žariščem potresa: epicenter potresa je bil blizu Litije; pren. epicenter revolucionarnih vrenj
  4.      epidemiologíja  -e ž () veda o vzrokih in preprečevanju širjenja epidemij: inštitut za epidemiologijo / epidemiologija škrlatinke
  5.      epidemiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epidemiologijo: epidemiološke raziskave, študije / epidemiološki oddelek v bolnici
  6.      epidiaskóp  tudi epidiaskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) priprava za projiciranje neprozornih slik ali diapozitivov: šola ima epidiaskop in filmski projektor
  7.      episkóp  tudi episkòp -ópa m (ọ̑; ọ́) priprava za projiciranje neprozornih slik: klub je dobil nov televizijski sprejemnik in episkop
  8.      epistemologíja  -e ž () filoz. filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; gnoseologija
  9.      epistoláren  -rna -o prid. () nanašajoč se na epistolo: epistolarni del novele; epistolarna literatura
  10.      epitél  tudi epitélij -a m (ẹ̑; ẹ́) anat. plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica: enoplastni, večplastni epitel; epitel bronhialnih kanalov / kožni epitel epidermis
  11.      epíteton  -a in -eta m, mn. epíteti tudi epíteta s () lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek: v knjigi so pogosti baročno nabrekli epiteti; kopičenje epitetov otežuje dikcijo; pren. skoraj obvezni epiteton za vse nove vlade je, da so revolucionarne, progresivne
  12.      epíteton órnans  epítetona órnansa in epíteta órnansa m, im., tož. mn. tudi epíteta ornántia [-ncia] s (-ọ̑; -ā) lit. ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; ukrasni pridevek
  13.      epizóda  -e ž (ọ̑) 1. manjši, manj pomemben dogodek: spomnila se je otroške epizode in se zasmejala; dolgočasna, neprijetna epizoda; epizode iz vojaškega življenja / ekspr.: ljubezenske epizode; epizodo s tistim dekletom je že pozabil 2. lit. krajši, vsebinsko zaključen vložek v večjem literarnem delu, ki za potek glavnega dejanja ni nujen: dejanje tega romana je prezapleteno, pa tudi epizod je preveč / filmska epizoda ♦ muz. del skladbe, zlasti fuge ali rondoja, ki ne vsebuje glavne teme
  14.      ês  -a m, tudi neskl. () muz. za polton znižani ton e: na esu je korona; neskl. pril.: Es-dur durov tonovski način s tremi nižaji
  15.      eséj  -a m (ẹ̑) lit. živahno pisano literarno delo, navadno o kakem kulturnem problemu: pisati eseje; filozofski, literarni esej; esej o umetnosti; knjiga esejev
  16.      eshatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na eshatologijo: srednjeveška eshatološka literatura / kakšno je njegovo eshatološko stališče
  17.      espáda  -e tudi -a m () zlasti v španskem okolju bikoborec, ki zabode bika
  18.      esperánto  -a m () umeten jezik, sestavljen iz elementov najbolj razširjenih evropskih jezikov, zlasti romanskih: učiti se esperanto; knjiga je prevedena tudi v esperanto
  19.      estáblišment  -a m () publ. uveljavljena plast ljudi, ki nadzoruje javno življenje in ohranja ustaljeni red v družbi: establišment je v krizi; upirati se establišmentu // navadno s prilastkom skupina ljudi, ki ima moč in vpliv v kaki organizaciji, na kakem področju: finančni, politični, univerzitetni establišment
  20.      estavéla  -e ž (ẹ̑) geogr. kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira
  21.      estét  -a m (ẹ̑) 1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet; mnenja filmskih estetov o festivalu; literarni estet; na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet 2. strokovnjak za estetiko; estetik
  22.      estétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko estétsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati
  23.      éta  -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) sedma črka grške abecede: napisati eto [η]
  24.      etablírati  -am dov. in nedov. () star. ustanoviti, postaviti, osnovati: etablirati podjetje; v kraju se je etablirala tkalnica / zastar. etabliral se je v mestu kot splošni zdravnik naselil
  25.      etápa  -e ž () 1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: s tem obiskom se je začela nova etapa v razvijanju medsebojnih odnosov; Darwinov nauk pomeni novo etapo v razvoju biološke znanosti; današnja, sedanja etapa družbenega razvoja; posamezne etape narodnega prebujenja / etape študija; prodam hišo, ki je zgrajena do druge etape stopnje; delati po etapah postopoma / knjiž. to je bila pomembna etapa v pesnikovem življenju čas, doba // predmet, ki je rezultat tega nastajanja, razvoja: zgrajena je prva etapa proge 2. šport. določen zaključen del, odsek tekmovalne poti: ta etapa je dolga šestdeset kilometrov / zmagovalec prve etape kolesarske dirke; sešteti čase posameznih etap 3. nekdaj področje za fronto, od koder se vojne enote oskrbujejo z vsemi za življenje in boj potrebnimi sredstvi: ranjence so spravili v etapo; komanda v etapi ◊ voj. del vojne operacije, ki po času, prostoru in vsebini predstavlja zaključeno celoto

   2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA