Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (26-50)

26.      tufít  -a m (ȋ) petr. usedlina s primesjo tufa: plast tufita ♪
27.      túfski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na tuf¹: tufske plasti / tufska kamnina ♪
28.      túga  -e ž (ú) star. žalost, bolečina: obide ga tuga; osiveti od tuge in obupa; globoka tuga ♪
29.      tugováti  -újem nedov. (á ȗ) star. žalovati, tožiti: tugovati za izgubljeno srečo / njegova pesem le tuguje / tugoval jim je, kako je zapuščen se pritoževal ♪
30.      túhna  -e ž (ū) nižje pog. pernica: odeti se v tuhno ♪
31.      tuhtáč  -a m (á) pog., ekspr. kdor (rad) premišlja, razglablja: redkobeseden tuhtač ♪
32.      túhtanje  -a s (ú) pog. premišljanje, razglabljanje: po dolgem tuhtanju je le našel rešitev / tuhtanje besed, načrtov ♪
33.      túhtati  -am nedov. (ú) pog. premišljati, razglabljati: zmeraj nekaj tuhta; tuhtati o življenju; tuhta, kje bi dobil denar / tuhtal je in tuhtal, čas pa je tekel tuhtáje: tuhtaje ležati tuhtajóč -a -e: tuhtajoč fant ♪
34.      túhtav  -a -o prid. (ú) pog. ki (rad) premišlja, razglablja: tuhtav človek ♪
35.      túhtavec  -vca m (ú) pog. kdor (rad) premišlja, razglablja: po naravi je tuhtavec; samotarski tuhtavec ♪
36.      tùintàm  in tù in tàm prisl. (ȕ-ȁ) 1. na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: vrt zeleni, tuintam cvete drevo; sneg se je tuintam udiral do kolen; tuintam ob cesti smo videli velike skale 2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: tuintam poglejte v sobo k bolniku; le tuintam je rekel kako besedo; prim. tu ♪
37.      túj  -a -e prid. (ȗ ú) 1. ki je last drugega, ne osebka: zaleteti se s tujim, ne svojim avtomobilom; piti za tuj denar; del ograje stoji na tujem svetu // ki pripada drugemu, ne osebku: sesti na tuj sedež / odpreti tuje pismo / posegati v tuje pravice / paziti na tuja življenja / objavljati pod tujim imenom pod drugim, ne svojim imenom / margarina se rada navzame tujega vonja // ki ga ima kdo drug, ne osebek: tuje skrbi mu niso mar; lastiti si tuje zasluge / prevzeti tujo zamisel; sočustvovati ob tujem trpljenju / bolnik že hodi brez tuje pomoči / vmešavati se v tuje zadeve / ekspr. bahati se s tujo učenostjo 2. ki družbeno, organizacijsko pripada drugemu, ne osebku: poslati lastne delavce in nekaj tujih; v svojo skupino je vzgojitelj sprejel še dva tuja učenca // ki z osebkom ni v sorodstvu: za sirote skrbijo tuji ljudje; posvojiti tujega otroka / kmetje ne uporabljajo tuje delovne sile 3. ki mu osebek ne pripada: ozemlje pripada tujemu narodu, plemenu 4. v določni obliki ki ga ima, uporablja, ustvarja druga skupnost, ne skupnost, ki ji pripada osebek: sprejemati tuje navade / učiti se tuji jezik / biti tuje narodnosti 5. v katerem osebek ne živi, nima doma: ogledovati si tuje kraje; potovati po tujih deželah 6. ki je, izhaja iz drugega kraja, dežele: domači in tuji vasovalci / tuje rastline / pripoved o prihodu tujih bitij na zemljo 7. v določni obliki ki ni pripadnik države, v kateri je, se nahaja: tuji državljan, turist, vojak // ki pripada drugi državi, ne državi osebka: letalo je zašlo v tuji zračni prostor; zasesti tuje ozemlje / tuja država država, ki ni država, katere prebivalec je osebek // nanašajoč se na drugo državo, ne državo, katere prebivalec je osebek: tuji denar; tuja valuta / tuji prevoznik / tuji časopis; tuje blago / tuji kapital, kredit / tuje cene 8. v določni obliki ki je, izvira iz drugega jezika, ne iz jezika osebka: tuji izraz; tuja imena / besede tujega izvora 9. ki nima lastnosti, značilnih za okolje, v katerem je, se nahaja: njena čudno tuja lepota ga je očarala / v kraju se počutim tujega z okoljem, ljudmi nepovezanega 10. ki je, se nahaja v okolju, v katerega ne spada: ugotoviti tuje primesi v snovi / odstraniti iz očesa tuje telo tujek / publ. odstraniti iz skupnosti tuje elemente 11. v zvezi s si ki si po lastnostih, izvoru niso enaki, sorodni: tuje si prvine literarnega dela / kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji / angleščina je iz dveh tujih si prvin 12. ki po lastnostih, značilnostih za osebek ni običajen: njegov glas je bil tuj / sadje ima tuj priokus 13. z dajalnikom ki je tak, da ga osebek ne more razumeti, noče sprejeti: sin ji postaja tuj / glasba mu je bila zmeraj tuja; vaše ideje so mi tuje 14. ki osebku ni znan a) iz srečanj, obvestil: na cesti me je ogovoril tuj človek; na oknu je videl same tuje obraze / kraj zanj ni več tuj; po imenu mi ni tuj, srečala se pa še nisva; ker so si bili udeleženci še tuji, so priredili družabno srečanje b) iz predhodnega znanja: marsikomu še tuji izrazi c) z dajalnikom iz lastnega doživetja, življenja: lakota mu v mladosti ni bila tuja // z dajalnikom ki za osebek ni značilen: ta lastnost mu je tuja; naglica, zadrega mu ni tuja ● ekspr. ne bodi tako tuj zadržan, neoseben; ekspr. seda za tujo mizo jé pri drugih, tujih ljudeh; ekspr. lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo; dom je prešel v tuje roke ni več v lasti iste družine; ekspr. živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; ekspr. tega ne sme slišati tuje uho kaka nezaželena oseba; povedati kaj skozi tuja usta z govorjenjem, besedami drugega človeka ◊ ekon. izkoriščati tuje delo delo, ki ga opravlja delavec za določeno plačilo s tujimi proizvajalnimi sredstvi; mat. tuji množici množici, ki nimata nobenega skupnega elementa; tuji števili števili, ki nimata nobenega skupnega faktorja túje prisl.: (po) tuje misliti; tuje ga je pogledal; beseda mu zveni tuje túji -a -e sam.: tujega nočemo, svojega ne damo geslo jugoslovanskih narodov po drugi svetovni vojni tujega ozemlja; spoštovati tuje tuje stvari; ugotoviti, koliko je tujega v evropski miselnosti; iti na tuje v tujino; živeti na tujem v tujini ♪
38.      túja  -e ž (ú) bot. zimzeleno drevo ali grm s ploščatimi poganjki in majhnimi olesenelimi storžki; klek: posaditi tujo ♪
39.      tújček  -čka m (ú) nav. ekspr. manjšalnica od tujec: prijazno pomagati tujčku / k svojim mladičem je privzela še tujčka tujega mladiča ♪
40.      tújčenje  -a s (ū) 1. star. potujčevanje: tujčenje podrejenih narodov 2. knjiž., redko uporabljanje tujih besed, tujk: govornikovo nepotrebno tujčenje ♪
41.      tújčev  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na tujca: tujčev obraz ∙ ekspr. ječati pod tujčevo peto pod tujo oblastjo v popolnoma podrejenem položaju; kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti ♪
42.      tujčeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko uporabljati tuje besede, tujke: v reklamah veliko tujčujejo ♪
43.      tujčín  -a m (ȋ) zastar. tujec: domačin in tujčin ♪
44.      tújčiti  -im nedov. (ú ȗ) 1. star. potujčevati: tujčiti podjarmljene narode 2. knjiž., redko uporabljati tuje besede, tujke: v strokovnih delih veliko tujčijo ♪
45.      tuje...  prvi del zloženk nanašajoč se na tuj: tujejezičen, tujenaroden, tujevladje ♪
46.      tújec  -jca m (ú) 1. kdor je iz tuje dežele, tuje jezikovne skupnosti: deželo so zasedli tujci; jezika tujca ni nihče razumel; tujci in tujke / ekspr. v deželi že stoletja gospodari tujec // pripadnik tuje države: v hotelu plačujejo tujci višjo ceno ♦ tur. knjiga tujcev knjiga, v katero se vpisujejo gostje iz tuje države 2. tuj, neznan človek: večini prebivalcev sem še tujec // tuj človek, ki ni seznanjen z okoljem: v tem delu mesta sem tujec, zato mi ulice niso znane ∙ ekspr. ti si edini tujec v Jeruzalemu edini, ki ne ve za dogodek, novico 3. tuj, nerazumljen človek: postati tujec v lastni družini / biti sam sebi tujec ♪
47.      tujejezíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tuji jezik: tujejezični prebivalci / tujejezične knjige / tujejezični zapis besede ♦ šol. tujejezični pouk pouk, ki ni v maternem jeziku ♪
48.      tújek  -jka m (ū) 1. telo, košček snovi, ki pride v organizem in se z njim biološko ne uskladi, poveže: tujek mu je padel v oko; odstraniti tujek z operacijo; iver, prah in drugi tujki / presajena ledvica ni ostala tujek 2. ekspr. kar je kje tuje, od okolja različno: ta četrt je tujek v mestu / miselni tujek ♪
49.      tujenároden  -dna -o prid. (á) knjiž. tuj, drugonaroden: tujenarodni priseljenci ♪
50.      tujeprášen  -šna -o prid. (ȃ) agr. ki se oplodi s cvetnim prahom rastline druge sorte iste botanične vrste: tujeprašna rastlina ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226