Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TU (226-250)
- tútast -a -o prid. (ū) zastar. nezgovoren in bojazljiv: ne bodi no tutast, povej kaj ♪
- tútati -am nedov. (ȗ) ekspr. hupati, trobiti: mimo so drveli avtomobili in tutali ♪
- tútka -e ž (ȗ) slabš. nezgovoren in bojazljiv človek: ta fant je prava tutka; ne bodi taka tutka ♪
- tútor -ja m (ū) knjiž. varuh, skrbnik: postaviti mladoletniku tutorja; pren. tutor življenja ♪
- tútorski -a -o prid. (ū) knjiž. varuški, skrbniški: tutorske dolžnosti ♪
- tútorstvo -a s (ū) knjiž. varuštvo, skrbništvo: sprejeti tutorstvo / lastiti si tutorstvo nad kom; idejno, politično tutorstvo ♪
- tútti [tuti] prisl. (ȗ) označba za igro, petje celotnega orkestra, zbora vsi (skupaj): pri nekaterih baladah nastopa delitev petja na solo in tutti; neskl. pril.: tutti mesta v skladbi ♪
- tútu medm. (ū) za uspavanje otroka: peti: tutu, tutu / aja tutu; aja tutaja, aja tutu ♪
- tutú in tútu medm. (ȗ; ȗ) posnema glas hupe, trobljenje: pred ovinkom je zatrobil: tutu, tutu / pesn. pomlad je že tu, tututu, so zatrobile trobentice ♪
- tùuráden -dna -o prid. (ȕ-ȃ) pisar. nanašajoč se na tukajšnji urad: tuuradni dopis tùurádno prisl.: tuuradno se potrjuje ♪
- tùzêmeljski tudi tùzémeljski -a -o [-mǝl-] prid. (ȕ-ȇ; ȕ-ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na kaj tu, na zemlji: tuzemeljsko življenje / tuzemeljske sfere in metafizika ♪
- tùzémski -a -o prid. (ȕ-ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na kaj tu, na zemlji: gospodarstvo, politika in druga tuzemska področja / tuzemsko življenje ♪
- tuzémski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na ozemlje, dežele tostran državne meje: tuzemski transport; inozemski in tuzemski / tuzemski izdelki domači izdelki ♪
- tuzémstvo -a s (ẹ̑) knjiž. ozemlje, dežele tostran državne meje: tuzemstvo in inozemstvo / nakup v tuzemstvu nakup doma, v domači državi ♪
- túžen -žna -o prid. (ú ū) zastar. žalosten, otožen: zapuščena, tužna mati / tužne misli túžno prisl.: tužno gledati ♪
- abituriènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije ♪
- abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient ♪
- abituriêntski in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj ♪
- abórtus -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg ♪
- abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte ♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis ♪
- absolútum in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave ♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je ♪
- abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum ♦ lingv. abstraktni samostalnik ♪
- ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum ♪
- adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad ♪
- adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev ♪
101 126 151 176 201 226 251 276 301 326