Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TU (1.501-1.525)
- bolométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje svetlobe na osnovi odvisnosti električnega upora od temperature ♪
- bolovánje -a s (ȃ) glagolnik od bolovati: namišljeno bolovanje / biti na bolovanju na bolezenskem dopustu ♪
- bolováti -újem nedov. (á ȗ) nižje pog. biti bolan, bolehati: bolovati za revmo / že dva meseca boluje je na bolezenskem dopustu ♪
- bólšjak tudi bólšjek -a [u̯š] m (ọ̑) bolšji iztrebek: bolšjaki na srajci ♪
- bólus tudi ból -a m (ọ̑) min. rudnina bel ali rdečkast aluminijev silikat z vodo in nekaj železa ♪
- bómba -e ž (ọ̑) 1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami; atomska bomba; plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba; slepa bomba ki ne eksplodira; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha 2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom 3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba! ● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska ◊ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med.
kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic ♪
- bombáževec -vca m (ȃ) kulturna rastlina, katere semenska vlakna se uporabljajo kot tekstilna surovina: plantaže bombaževca; olje iz semena bombaževca ♪
- bóna -e ž (ọ̑) zastar. varuška, pestunja: otrok je prepuščen boni ♪
- bonboniêra tudi bonbonjêra -e ž (ȇ) lepa škatla z boljšimi bonboni: podarili so ji šopek in bonboniero; velika, okrašena bonboniera // specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan ♪
- bonít -a m (ȋ) zool. morska riba z ravnimi temnimi progami na hrbtu, Katsuwonus pelamis: jata bonitov ♪
- bonsáj -a m (ȃ) vrtn. v posodi gojeno miniaturno drevo ali grm: posaditi bonsaj ♪
- boom tudi bum -a [búm] m (ȗ) publ. nagel, kratkotrajen dvig gospodarske aktivnosti: nemški gospodarski boom / investicijski boom ◊ rad. v vse smeri gibljivo stojalo, na katerem visi mikrofon ♪
- bórec -rca m (ọ̑) 1. udeleženec oboroženega spopada, vojak: to je bil star in izkušen borec; borec iz prve svetovne vojne / španski borec tuji prostovoljec v španski državljanski vojni na strani republikancev // udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: borci gredo v napad; borec Cankarjeve brigade / borec iz enainštiridesetega leta udeleženec boja od leta 1941 2. kdor si zelo prizadeva za kaj: borec za mir; borec za pravico, za svobodo ♪
- borílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) 1. star. borec, vojak, bojevnik: borilca je zadela krogla / borilec za narod 2. šport. tekmovalec v boksu, rokoborbi, sabljanju: borilec v ringu ♪
- borníranost -i ž (ȋ) knjiž., nav. slabš. omejenost, neumnost: v svoji borniranosti ne more razumeti tega; kulturna borniranost ♪
- bôrov -a -o tudi boróv tudi boròv -óva -o prid. (ó; ọ́; ȍ ọ́) nanašajoč se na bor1: borov les; borov storž; borove iglice / smrekovi in borovi gozdovi ♦ zool. borov prelec ♪
- bós bôsa -o tudi -ó prid. (ọ̑ ó) 1. ki ni obut: poleti je navadno bos; iti, hoditi bos; otroci tekajo bosi okrog hiše / obuti čevelj na boso nogo golo, brez nogavic; star. fant je bil bosih nog 2. ki je brez podkev, nepodkovan: voziti z bosim konjem / star. bos voz neokovan 3. ekspr. neosnovan, neresničen: taka trditev je bosa ● ekspr. otroci so že skoraj bosi imajo slabe čevlje, potrebni so novih; ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno; preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto ♪
- bosják -a m (á) 1. ekspr., redko bos človek: za njo je počasi hodil bosjak 2. knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj revež, brezdomec, potepuh: družil se je z bosjaki in tatovi / Gorki je ustvaril v literaturi tip bosjaka ♪
- bóssa nóva bósse nóve [bosa] ž (ọ̑-ọ̑) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati bosso novo // skladba za ta ples ♪
- bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice bôsti se napadati se z rogovi:
vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč ♪
- botáničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene ♪
- botanizírati -am nedov. (ȋ) opazovati ali zbirati rastline v študijske namene: učenci so letos pridno botanizirali; botanizirati v gozdu ♪
- bóter -tra m (ọ́) 1. rel. zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi: kdo bo tvoj boter; biti, iti za botra; birmanski, krstni boter; pren. tej komediji so kumovali razni literarni botri // navadno kot nagovor starejši znan moški; stric: boter, kam pa greste? / iron., šalj. ej, ne verjamem ti, boter! / pesn. boter Mesec 2. častni zastopnik otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo ♪
- bótra -e ž (ọ́) 1. rel. zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi: botra je nesla otroka h krstu; teta ji bo za botro; birmanska botra // navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: botra, kaj se je pa zgodilo / iron., šalj. botra, to pa ne bo držalo! ∙ tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela 2. častna zastopnica otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo ♪
- botrínja -e ž (í) 1. gostija ob krstu: povabiti na botrinjo; biti na botrinji // redko jedi na tej gostiji: skromno botrinjo so kaj hitro pojedli 2. redko botrina, botrstvo ♪
1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601