Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (12.851-12.875)



  1.      toplínski  -a -o prid. () zastar. temperaturen: toplinske spremembe
  2.      toplíški  -a -o prid. () nanašajoč se na toplico: topliška voda / topliško zdravljenje / topliški turizem
  3.      toplokŕven  -vna -o prid.) zool. pri katerem je toplota krvi neodvisna od temperature okolice: sesalci so toplokrvni; toplokrvne živali ● ekspr. toplokrvno dekle zelo čustveno, strastnovet. toplokrvni konj konj lažje pasme, ki se uporablja za ježo ali vprego v lahke vozove
  4.      toplomér  -a m (ẹ̑) priprava za merjenje temperature: toplomer kaže minus dvajset stopinj; meriti temperaturo s toplomerom
  5.      tôplost  tudi toplóst -i ž (ó; ọ̑) lastnost, značilnost toplega: toplost vode / toplost poletja / toplost besed / toplost oranžne barve
  6.      toplôta  -e ž (ó) 1. energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi, trenju: toplota segreje telo; pri gorenju se sprošča toplota; dovajati, meriti, oddajati, prevajati toploto; delovanje, prehajanje, pridobivanje toplote 2. zmerno visoka temperatura: toplota dobro dene, se prileže; pomladanska toplota; prijetna toplota / občutek toplote / nekatere bakterije se razmnožujejo pri sobni toploti sobni temperaturi 3. lastnost, značilnost toplega: toplota od sonca segretega zidu / toplota pomladnih dni / toplota postelje / toplota volne / človeška toplota; toplota besed, čustev; toplota družinskega okolja / toplota jesenskih barv 4. ekspr. prijetno, ugodno počutje: po telesu se mu razliva toplota ◊ fiz. izparilna toplota; latentna toplota ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; sežigna toplota ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva; specifična toplota; strjevalna toplota ki se sprosti pri strjevanju; talilna toplota; strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu
  7.      toplôten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na toploto: toplotni dražljaj; toplotni učinek / toplotne razmere / toplotna izolacija ◊ fiz. toplotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi; toplotna smrt hipotetično stanje vesolja, ko ni več mogoča nobena sprememba, ker je temperatura povsod enaka; toplotno sevanje prenos toplote s kraja z višjo temperaturo na kraj z nižjo temperaturo z elektromagnetnim valovanjem; med. toplotni udar vročinska kap; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; toplotna nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; strojn. toplotni prenosnik naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu; toplotni stroj stroj, ki spreminja toplotno energijo v mehansko delo; toplotna črpalka strojna naprava za črpanje toplote s kraja z nižjo temperaturo na kraj z višjo temperaturo; toplotna naprava naprava, ki pripravlja, izkorišča, prenaša toploto; teh. toplotni akumulator; toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotna obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna vrednost goriva kurilna vrednost goriva; toplotna vrednost vžigalne svečke količina, ki pove, koliko toplote oddaja svečka toplôtno prisl.: toplotno izolirati
  8.      tópničar  tudi topníčar -ja m (ọ̑; ) vojak topniške enote: četa topničarjev
  9.      tópničarka  tudi topníčarka -e ž (ọ̑; ) voj. vojna ladja, oborožena zlasti s topovi; topnjača: potopiti topničarko
  10.      tópničarski  tudi topníčarski -a -o prid. (ọ̑; ) nanašajoč se na topničarje: topničarska uniforma / topničarska enota
  11.      topolísten  -tna -o prid. () bot., navadno v zvezi topolistna kislica kislica z velikimi, dolgopecljatimi, na koncu zaokroženimi spodnjimi listi, Rumex obtusifolius
  12.      topolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na topologijo: algebrske in topološke strukture
  13.      tópos  -a tudi tópa m (ọ̑) lit. miselni in izrazni obrazec, značilen za določeno literarno tradicijo: antični topos; toposi v ljudski pesmi
  14.      topóst  tudi tôpost -i ž (ọ̑; ó) lastnost, značilnost topega: topost noža / njene oči izražajo topost
  15.      topotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) slišno, topo udarjati z nogami ob tla: konji topotajo; nestrpno topotati; topotati od jeze / topotati z nogami // dajati tope, kratke glasove: stope, stroji topotajo // topotaje premikati se: jezdeci topotajo skozi vas / topotati po stopnicah navzgor topotáje: prihajal je, topotaje z leseno nogo topotajóč -a -e: topotajoč hrup; topotajoči koraki
  16.      topóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na top: topovska cev / topovsko obstreljevanje / topovski izstrelek; topovska krogla granatapubl. ljudstvo so uporabili kot topovsko hrano v boju za tuje interese ljudstvo se je moralo izpostavljati smrtni nevarnosti v vojnah za tuje koristivoj. topovski ogenj
  17.      torakoplástika  -e ž (á) med. kirurška odstranitev dela prsnega koša pri zdravljenju nekaterih oblik pljučne tuberkuloze
  18.      tóri  tudi tóry -ja [tori] m (ọ̑) v angleškem okolju član konservativne stranke: toriji so zmagali
  19.      toríšče  -a s (í) knjiž., navadno s prilastkom 1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: znanje z naravoslovnega torišča; zbornik vsebuje članke z različnih torišč // dejavnost, delo v okviru take celote: raziskovanje in razstavljanje sta dve torišči muzejskega dela / delovno torišče psihologije / z oslabljenim pomenom uspešno se uveljaviti na torišču športa v športu 2. kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: lovska družba je določila torišče naslednjega lova ∙ zastar. pričakati sovražnika na torišču bojišču // kraj, prostor sploh: izkopavanja na torišču stare prestolnice
  20.      torpédo  -a m (ẹ̑) 1. voj. z razstrelivom napolnjen izstrelek z lastnim pogonom, ki se premika do cilja navadno pod vodno gladino: torpedo je zadel ladjo; izstreliti torpedo 2. teh. priprava v pestu zadnjega kolesa, ki omogoča prosti tek kolesa pri mirovanju pedalov, pogon pri potiskanju pedalov naprej in zaviranje pri potiskanju pedalov nazaj: torpedo se je preveč segrel / kolo na torpedo
  21.      tóstran  prisl. (ọ̑) izraža položaj na tej strani česa ali premikanje v tak položaj: tostran so polja, onstran gozdovi / ko smo prišli tostran, ni bilo tu nikogar
  22.      totálen  -lna -o prid. () knjiž. 1. popoln: imeti totalen pregled nad dogajanjem / totalna prepoved jedrskih poskusov / totalno uničenje / totalna harmonija; totalno ravnovesje / totalna zmota 2. celovit, celosten: raziskovanje totalnih družbenih struktur / totalna revolucija / totalni človek človek, ki je vsestransko razvit, osveščen, dejaven // celoten: izračunati totalno napako iz delnih 3. redko totalitaren: totalna oblast / totalna država ◊ fiz. totalni odboj popolni odboj; gled. totalno gledališče gledališče, ki pri uprizoritvah enakovredno uporablja vsa gledališka sredstva, besedilo pa le kot scenarij; šport. totalno gibanje gibanje, pri katerem sodeluje celo telo; voj. totalna vojna vojna, ki zajame vso napadeno državo in v kateri napadalec uporablja vsa sredstva neglede na mednarodno vojno pravo totálno prisl.: totalno pozabiti; biti totalno pijan, slep
  23.      totalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: opisovati partizanstvo kot človeško totaliteto; analiza razkriva strukturo določene totalitete 2. celovitost: totaliteta odrskega dela; strukturalizem implicira idejo totalitete // celotnost, celota: razumeti družbo kot totaliteto različnih kategorij
  24.      totalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. zajeti, obseči vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: gledališče je skušalo svet totalizirati; shema ne totalizira pojava 2. narediti, da kaj zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: totalizirati oblast; vojna se totalizira ● knjiž., redko človek se hoče v svetu totalizirati se v celoti uresničiti totalizirajóč -a -e: totalizirajoče stališče
  25.      tóti  -a -o zaim. (ọ̑) nar. štajersko ta: posodi mi toto stvar / veselo je živeti na totem svetu

   12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA