Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (12.576-12.600)



  1.      tankoslúh  tudi tenkoslúh -a -o [druga oblika tǝn] prid. ( ū) knjiž. tankoslušen: tankosluha srna / tankosluho uho
  2.      tankoslúšen  tudi tenkoslúšen -šna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima oster sluh: tako je tankoslušen, da sliši najmanjši šum; tankoslušna žival / tankoslušno uho 2. knjiž. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj; tankočuten: tankoslušen bralec; tankoslušen umetnik / bila je tankoslušna za krivice tankoslúšno tudi tenkoslúšno prisl.: tankoslušno prodreti v bistvo stvari
  3.      tankoslúšnost  tudi tenkoslúšnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankoslušnega človeka: zaradi svoje tankoslušnosti je slišal najmanjši šum 2. knjiž. tankočutnost: z veliko tankoslušnostjo ocenjevati literarno delo
  4.      tankoslúten  tudi tenkoslúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) knjiž. tankočuten: tankoslutna ženska / tankosluten estetski čut izostren, prefinjen
  5.      tankoslútnost  tudi tenkoslútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) knjiž. 1. tankočutnost: kritikova tankoslutnost 2. rahločutnost, obzirnost: cenil je materino tankoslutnost / tankoslutnost njenega srca
  6.      tánkost  tudi tènkost -i [druga oblika tǝn] ž (á; ǝ̀) lastnost, značilnost tankega: tankost blaga, vlaken / tankost črte / ekspr. tankost sluha ostrost / knjiž., redko do tankosti je vse premislil zelo natančno
  7.      tankosténski  tudi tenkosténski -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) teh. ki ima tanko steno: tankostenska cev
  8.      tankoúmen  tudi tenkoúmen -mna -o [druga oblika tǝn] prid. (ú ū) knjiž. bistroumen, ostroumen: tankoumno vprašanje / tankoumna ironija tankoúmno tudi tenkoúmno prisl.: tankoumno odgovoriti
  9.      tankoúmnost  tudi tenkoúmnost -i [druga oblika tǝn] ž (ú) knjiž. bistroumnost, ostroumnost: tankoumnost pri razčlenjevanju problema / tankoumnost vprašanja
  10.      tankovésten  tudi tenkovésten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) zelo natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: tankovesten razsodnik; biti tankovesten pri kupčijah; glede zakonske zvestobe ni bil preveč tankovesten // ekspr. zelo skrben, natančen: tankovesten plačnik; pri svojem delu je zelo tankovesten / tankovesten pregled tankovéstno tudi tenkovéstno prisl.: tankovestno se držati navodil; tankovestno ravnati
  11.      tankovéstnež  tudi tenkovéstnež -a [druga oblika tǝn] m (ẹ̑) ekspr. tankovesten človek: imeti koga za tankovestneža
  12.      tankovéstnost  tudi tenkovéstnost -i [druga oblika tǝn] ž (ẹ̄) lastnost, značilnost tankovestnega človeka: muči se zaradi tankovestnosti; zdrava tankovestnost // ekspr. velika skrbnost, natančnost: tankovestnost prepisovalca
  13.      tankovíden  tudi tenkovíden -dna -o [druga oblika tǝn] prid.) knjiž. ki zna natančno, zelo dobro opazovati: tankoviden pisatelj
  14.      tankovídnost  tudi tenkovídnost -i [druga oblika tǝn] ž (í) knjiž. sposobnost človeka, ki zna natančno, zelo dobro opazovati: tankovidnost izkušene ženske
  15.      tankovrát  in tankovràt tudi tenkovrát in tenkovràt -áta -o [tretja in četrta oblika tǝn] prid. (; á) ki ima tanek vrat: tankovrat človek / tankovrata steklenica
  16.      tápanje  tudi tapánje -a s (ā; ) glagolnik od tapati, hoditi: slišati je bilo tapanje bosih nog / opotekanje in tapanje v temi
  17.      tápati  -am tudi tapáti -ám nedov.; á ) ekspr. 1. tiho hoditi: v nogavicah je tapal po sobi; slišali so, kako tapajo po mehki zemlji / po deželi tapajo tihotapci hodijo 2. tavati, bloditi: med ruševinami so tapali žalostni starci; oprijemal se je zidov in tapal po mraku tapajóč -a -e: tapajoči koraki
  18.      tapét  -a m (ẹ̑) knjiž., navadno v zvezi biti na tapetu biti obravnavan: vprašanje je na tapetu
  19.      tapéta  -e ž (ẹ̑) prevleka za stene, pohištvo: izdelovati, polagati tapete; pokriti, prelepiti stene s tapetami; rožaste, vzorčaste tapete; vrste tapet / soba s svetlimi tapetami, redko s svetlo tapeto / lepiti tapeto od zgoraj navzdol kos, pas tapet / pralne tapete; samolepilne tapete ● ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. biti na tapeti biti obravnavan
  20.      tápkanje  tudi tapkánje -a s (; ) glagolnik od tapkati: tapkanje po stopnišču / tapkanje pasjih tac / s tapkanjem je umiril konja
  21.      tápkati  -am tudi tapkáti -ám nedov. (; á ) ekspr. 1. tiho hoditi: v copatah je tapkala po hodniku; tapkati po preprogi / slišal je, kako lahni koraki tapkajo za njim / tapkati po hribovskih poteh hoditi; tiho je tapkal po ulici 2. večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: s kazalcem je tapkal po cigareti; tapkati se s prstom po ustnicah / ljubeče ji je tapkala roko trepljala; tapkal je s prsti po mizi bobnal tapkajóč -a -e: tapkajoči koraki
  22.      tapljáti  -ám nedov.) 1. večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: tapljala ga je po roki; tapljati konja po vratu / z brisačo se je tapljala po obrazu / spodbudno ga je tapljal po ramenu trepljalekspr. mravlje tapljajo s tipalnicami tipajo 2. ekspr. tiho hoditi: veselo je tapljal in drobil okoli; jagnje je tapljalo zraven matere / slišal ga je, kako taplja po stopnicah
  23.      tarantéla  -e ž (ẹ̑) 1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula: pičila ga je tarantela; raziskovalec tarantel 2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu: plesati tarantelo
  24.      tartíf  tudi tartuffe -a [druga oblika tartíf tudi tarfúf] m (; ) knjiž. hinavec, licemerec: v kuto preoblečen tartif; moderni tartifi
  25.      tartífovski  tudi tartuffovski -a -o [druga oblika tartíf- tudi tarf-] prid. (; ) knjiž. tak kot pri Molièrovem Tartuffu: tartifovsko pretvarjanje

   12.451 12.476 12.501 12.526 12.551 12.576 12.601 12.626 12.651 12.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA