Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (12.501-12.525)


  1.      štímati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. pripravljati: štimati otroke za v šolo / v kuhinji je štimala večerjo ∙ nižje pog. kaj pa štimaš urejuješ, pripravljaš; nižje pog. tu nekaj ne štima ni v redu, se ne ujema štímati se 1. živeti, imeti se: kako se kaj štimate 2. lepo, skrbno se oblačiti: kako se ta ženska štima ♪
  2.      štipéndij  -a m (ẹ́) 1. zastar. štipendija: prositi za štipendij 2. nekdaj sklad za pomoč zlasti študentom teologije: želel je, da se iz njegove zapuščine ustanovi več štipendijev / deželni, knežji štipendij ● Trubar je želel svojim rojakom zagotoviti mesto v štipendiju nekdaj v ustanovi, ki omogoča bivanje in daje oskrbo tistim študentom, ki jim je odobrena štipendija ◊ rel. (mašni) štipendij honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu ♪
  3.      štipendíranje  -a s (ȋ) glagolnik od štipendirati: štipendiranje mladih nadarjenih matematikov / s pravilnim sistemom štipendiranja odpravljati socialne razlike med študenti / sklad za štipendiranje ♪
  4.      štipendíst  -a m (ȋ) kdor dobiva štipendijo: delovna organizacija bo zaposlila le svoje štipendiste; štipendist kemijskega inštituta; obveznosti štipendistov ♪
  5.      štirikót  -a m (ọ̑) štirikotna ploskev: štirikot dvorišča / smreke rastejo v štirikotu ♪
  6.      štírikraten  tudi štírikráten -tna -o prid. (ȋ; ȋ-ā) štirikrat tolikšen: nova konstrukcija zdrži štirikratno težo ♪
  7.      štóla  -e ž (ọ̑) 1. dolgemu, širokemu šalu podobno ogrinjalo, navadno iz krzna, tkanine: ogrnjena je bila s krzneno štolo; štola iz hermelina 2. rel. liturgično oblačilo v obliki širokega traku za okoli vratu kot znamenje duhovništva pri opravljanju bogoslužja: dati štolo okrog vratu; nositi štolo 3. pri starih Rimljanih dolgo, nagubano vrhnje oblačilo matron, navadno z rokavi: obleči štolo ♪
  8.      štóparica  tudi stóparica -e ž (ọ̑) ura, ki se sproži in ustavi s pritiskom na gumb: meriti čas tekmovalca s štoparico / elektronska štoparica ♪
  9.      štópati  -am tudi stópati -am nedov. in dov. (ọ̑) meriti čas s štoparico: začeti štopati ♪
  10.      štór  -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor ∙ pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni ♪
  11.      štórja  -e ž (ọ́) star. preproga, odeja, pletena iz ločja, trstike: pogrniti štorjo po tleh ∙ nar. preden so ometali strop, so pribili nanj štorjo štukaturo ♪
  12.      štoróvje  tudi štórovje -a s (ọ̑; ọ̄) več štorov, štori: suho borovo štorovje ♪
  13.      štrapácen  -cna -o prid. (ȃ) nižje pog. zlasti fizično naporen, težek: štrapacna tura; štrapacno delo ∙ nižje pog. štrapacni čevlji trdni, trpežni ♪
  14.      štrbóncelj  -clja tudi -na [cǝl] m (ọ́) sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji ♪
  15.      štréncati  -am nedov. (ẹ̑) nar. dolenjsko šepati: pes je štrencal po treh nogah / s palico je štrencal po mestu ♪
  16.      štrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu 2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo / žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute // segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo 3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila ∙ ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih 4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo štrlèč -éča -e: štrleče ličnice; štrleča skala ♪
  17.      štropotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, zamolkle glasove: dež, studenec štropota / velike kaplje so štropotale po oknu štropotajoč udarjale; potok štropota po kamenju štropotajoč teče štropotajóč -a -e: štropotajoča voda ♪
  18.      štrúdelj  -dlja tudi -na [dǝl] m (ú) nižje pog. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi; zavitek: speči štrudelj / jabolčni štrudelj ♪
  19.      šumljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo šumeti: listje šumlja v vetru / šumljati s papirjem / po dolini šumlja bister studenec / dež je tiho šumljal po strehi šumljajoč padal šumljáje: ob poti šumljaje teče potoček šumljajóč -a -e: list papirja je šumljajoč poplesaval po stopnicah; tiho šumljajoči valovi ♪
  20.      šumotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) knjiž. (pritajeno) šumeti: listje šumota; macesni šumotajo v vetru / šumotati s papirjem / za hišo šumota studenec ♪
  21.      šúnd  -a m (ȗ) nav. slabš. delo brez umetniške vrednosti: brati, prodajati šund; filmski, literarni šund; neskl. pril.: šund literatura ♪
  22.      šušmáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah 2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari ♪
  23.      šúštarski  -a -o prid. (ȗ) nižje pog. čevljarski: šuštarski stolček ♦ etn. šuštarska polka polka, pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; tur. šuštarski dan tradicionalna zabavna prireditev s čevljarskim sejmom v Tržiču ♪
  24.      švabaríja  -e ž (ȋ) slabš. Nemci, zlasti kot okupatorski vojaki: tu se je zbralo veliko švabarije ♪
  25.      švedráti  -ám nedov. (á ȃ) zaradi neustrezne hoje spreminjati prvotno obliko obuvala: ta otrok zelo švedra čevlje // ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: švedral je proti domu / ves dan je švedral po mestu hodil ♪

   12.376 12.401 12.426 12.451 12.476 12.501 12.526 12.551 12.576 12.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA